Skip to main content

Komunikacijske akcije za območja Nature 2000

Doživeto spoznavanje življenja velikih zveri v osrčju njihovega življenjskega prostora na Notranjskem

Naziv prijavitelja: Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Postojna

Partnerji in sodelujoči: Vodilni parter projekta: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
Partnerji v projektu: Zavod za gozdove Slovenije. Občina Pivka. Univerza v Zagrebu - Veterinarska fakulteta. Javna ustanova Nacionalni park Risnjak. WWF Adria – združenje za začito narave in ohranjanje biodiverzitete. Mesto Vrbovsko. Primorsko-goranska županija.

Območja Nature 2000: Javorniki-Snežnik SI3000231, Notranjski trikotnik, SI3000230

Kratka predstavitev: Doživeto spoznavanje življenja velikih zveri v osrčju njihovega življenjskega prostora nudi nova, tematsko zaokrožena infrastruktura za obiskovalce, in sicer dva centra za obiskovalce: Gozdna hiša Mašun z razstavo "Velike zveri in njihovi gozdovi" in Center o velikih zvereh Dina v Pivki ter Mašunska gozdna učna pot. Vse tri enote so namenjene najširšemu naboru skupin deležnikov, od najmlajših do seniorjev, od laikov do strokovnjakov, domačinom, ki sobivajo z velikimi zvermi ter vsej domači in tuji javnosti. Predstavitve temeljijo na najnovejših raziskavah o velikih zvereh.
Pri interpretaciji ekologije in biologije vseh treh vrst velikih zveri pri nas ter njihove pov-ezanosti z življenjskim okoljem so bila upoštevana najsodobnejša načela interpretacije narave, kjer se obiskovalci aktivno in z vsemi čutili vključijo v privlačno raziskovanje in spoznavanje vsebin, kar v naslednjem koraku vodi k višji stopnji ozaveščenosti ter spreminjanju razmišljanja in vedênja. Doživetje jim je omogočeno tako na analogen način (zlasti na Mašunu) kot z uporabo najsodobnejših informacijskih tehnologij (zlasti v Centru Dina). Vsebine vseh treh enot se dopolnjujejo z upoštevanjem okolja, kamor so umeščene. Na Mašunu, ki leži v osrčju življenjskega prostora velikih zveri, je poudarjeno življenje velikih zveri v povezavi z drugimi organizmi, ki tvorijo gozdni ekosistem, različni načini raziskovanja in spremljanja populacij v tem prostoru ter ukrepi za izboljšanje stanja populacij in možnosti sobivanja. Urbano okolje Pivke podpira uporabo sodobnih tehnologij za izboljšanje predstavnosti velikih zveri in sobivanja v prostoru in času.
Obiskovalcev so na voljo tudi vodeni ogledi, tematske delavnice in druge izobraževalne aktivnosti pod vodstvom usposobljenih vodnikov in strokovnjakov.

Krepitev sodelovanja s šolami in drugimi deležniki Biosfernega območja Julijske Alpe

Naziv prijavitelja: Javni zavod Triglavski narodni park

Partnerji in sodelujoči: Partnerji projekta LIFE NATURAVIVA: NIB, Lutra, Krajinski park Goričko, Ljubljansko barje, Botanični vrt univerze v Ljubljani, Notranjski regijski park, Kozjanski park, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
turstitične institucije, gospodarstveni sektor ter drugi deležniki na območju BOJA (Biosfernega območja Julijske Alpe)
Članice Skupnosti šol BOJA (38 šol)
Biosferno območje Kras
druga zavarovana območja - Slovenija in tujina

Območja Nature 2000: Julijske Alpe Koda območja: SI3000253, Pokljuška barja Koda območja: SI3000278, Radovna Koda območja: SI3000133, Julijci Koda območja: SI5000019

Kratka predstavitev: Ena izmed nalog Javnega zavoda Triglavski narodni park je ozaveščanje ljudi o pomenu ohranjanja narave, informiranje širše javnosti, usmerjanje obiska. Vse to z namenom, da ohranjamo edini narodni park, habitate in vrste znotraj njih. Na tem področju smo si v zadnjih petih letih veliko lahko pomagali s projektom Life Naturaviva. Projekt je komunikacijski ter slonel na različnih aktivnostih preko katerih smo ozaveščali o pomenu biodiverzitete. 
Kot institucija se povezujemo z različnimi deležniki znotraj območja parka in Biosfernega območja Julijske Alpe, pa tudi drugimi zavarovanimi območji in projekti v Sloveniji in tujini.
Velik del predstavlja kontinuirano delo z otroci, ki živijo na tem območju - preko Skupnosti šol BOJA. Posvečamo se tudi informiranju in ozaveščanju obiskovalcem območja in usmerjamo obisk z bolj ranljivih območij na manj ranljiva območja.

Predstavitev in varstvo človeške ribice, na primeru črne človeške ribice v Beli krajini

Naziv prijavitelja: Občina Črnomelj 

Partnerji in sodelujoči: Vodilni partner: Zupančič Črnomelj d.o.o., Belokranjska cesta 28, 8340 Črnomelj.
Partnerji: Občina Črnomelj, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj. Zavod RS za varstvo narave, Tobačna 5, 1000 Ljubljana. Društvo Proteus, okoljsko gibanje Bela krajina; Zadružna cesta 33, 8340 Črnomelj. Razvojno informacijski center Bela krajina, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj

Območja Nature 2000: Dobličica - SI3000048

Kratka predstavitev: Cilj projekta je bil informirati javnost o fenomenu črne človeške ribice iz Bele krajine ter s tem vplivati na védenje lokalne skupnosti in strokovne javnosti o ogroženosti tega največjega jamskega vretenčarja. Endemična žival, ki živi na majhni zaplati plitvega krasa Bele krajine (5-10 km2) in nikjer drugje na svetu je ogrožena že zaradi svoje ozke razširjenosti, pretijo ji tudi ekološke grožnje kot so neurejena kanalizacija in prekomerno gnojenje kmetijskih površin v neposrednem zaledju habitata. Človeška ribica je kot neotenična dvoživka izjemno občutljiva na višje vrednosti nitratov, ki so zaradi naštetih dejavnikov večkrat preseženi.  
V okviru projekta je nastala sodobna razstava z edinstvenim pristopom opazovanja v naravnem habitatu. V kraških bruhalnikih, kjer se črna človeška ribica pojavlja, so nameščene IR kamere, ki beležijo njeno gibanje, obiskovalci pa jo opazujejo na zunanjem monitorju s čimer se prepreči vznemirjanje in ogrožanje bruhalnika. Posnetke gibanja in podatke kemijskih parametrov, ki jih zbira sonda v bruhalniku, lahko vidijo na ekranu in s tem dobijo vpogled v znanstveno – raziskovalno delo.  
Nadgradnja infocentra so tudi naravoslovni dnevi za otroke, ki s pomočjo mikroskopov, lup in drugega orodja za kemično analizo vode raziskujejo ekološko stanje vodotoka. V sklopu projekta je bilo izvedenih 7 naravoslovnih dni, 7 dogodkov za javnost z vodenjem po razstavi in 1 okrogla miza za strokovno javnost in javne službe, ki je rezultirala v izvedbi nadaljnjih projektov, ki bodo prispevali več dejstev na podlagi katerih se bodo oblikovali ukrepi varovanja te ogrožene živalske vrste. Projekt je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Varuhi človeške ribice - Postojnska jama

Naziv prijavitelja: Postojnska jama d.d. 

Partnerji in sodelujoči: Postojnska jama d.d.

Območja Nature 2000: 31300 Notranjski trikotnik

Kratka predstavitev: Družba Postojnska jama je z inovativnim in poljudnim, a vendarle strokovno podprtim medijskim komuniciranjem o Proteusu anguinusu, pritegnila pozornost širše lokalne in mednarodne javnosti (tako otrok, kot tudi dijakov, študentov, strokovne javnosti, kmetov in drugih posameznikov), ozavestila ljudi o pomenu ohranjanja te živalske vrste, jo izobrazila o življenju največje jamske živali, njenih izjemnih sposobnostih, ki bodo lahko služili tudi humani medicini ter spremenila življenjske navade ljudi in obiskovalcev jam ter s svojimi izsledki, pobudami in poročanjem pomembno vplivala tudi na politične in državne institucije. Skozi medijske kampanje smo posredovali pomembno sporočilo o vplivu našega načina življenja nad zemljo in o potencialnih posledicah, ki jih imajo onesnažila na površju na podtalnico in čisto pitno vodo, ki za človeško ribico pomeni tudi glavni življenjski prostor. Obnovili smo interpretacijski center - speleobiološko postajo Vivarij Proteus - in v njem velik del vsebine namenili ozaveščanju o grožnji onesnaženja površinskih voda za ohranjanje človeške ribice. Pomembno smo vplivali na načine kmetovanja okoliških farm z zmanjšano uporabo pesticidov, še naprej pa si prizadevamo z vzpodbujanjem EKO kmetovanja. Dosegli smo redne kontrole, predvsem ob minimalnih pretokih ponikalnice. S stalnim komuniciranjem dvigujemo kakovost stanja habitata človeške ribice in ključno prispevamo k ohranitvi prisotnosti te živalske vrste - ne samo v lokalnem okolju, temveč tudi širše na dinarsko-kraškem terenu, povsod, kjer se je človeška ribica uspela ohraniti. Prav tako smo Postojnski jamski sistem vključili v redni biološki in mikrokolimatski monitoring. Zaradi naših medijskih kampanj, raziskav in ukrepov se je izrazito povečala kontrola izvajanja gnojilnih načrtov na območju Notranjskega trikotnika in ob Nanoščici, hkrati pa so se okrepila prizadevanja in ukrepi za stalen nadzor izpustov iz čistilnih naprav v Postojni in farm na območju Nanoščice.

Z izobraževalnimi delavnicami do boljšega poznavanje dvoživk pri otrocih

Naziv prijavitelja: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje

Partnerji in sodelujoči: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Zavod za turizem Grosuplje – Krajinski park Radensko polje. Javni zavod Kozjanski park. Občina Grosuplje (vodilni partner projekta, podpora pri organizaciji aktivnosti). Lokalni vzgojno-izobraževalni zavodi.

Območja Nature 2000: Ljubljansko barje SI3000271, Dobrova - Jovsi SI5000032, Bohor SI3000274, Radensko polje – Viršnica SI3000171  
 
Kratka predstavitev: Dvoživke so ena najbolj ogroženih skupin vretenčarjev na svetu. Osrednji vzrok za to je izguba primernega življenjskih prostorov v vodi (mrestišč) in na kopnem (poletnih zatočišč, prezimovališč) ter prekinitev selitvenih poti med njimi.
Pogosto ravnanja, s katerimi ljudje škodujemo dvoživkam in njihovemu življenjskemu prostoru, izhajajo iz nevednosti. Izobraževanje pa dviguje ozaveščenost in sčasoma lahko privede do spremembe ravnanja ljudi. 
Še posebej dojemljivi za spremembo ravnanja so otroci. V projektu LIFE AMPHICON smo zato v letu 2020 pričeli izvajati izobraževalne delavnice o dvoživkah. Delavnice izvajamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah na 3 zavarovanih območjih in so organizirane po principu »hands on«, torej zagotavljajo neposreden stik učencev z živimi živalmi. Neposredna izkušnja pa je pomemben dejavnik, ki vpliva na oblikovanje odnosa in kvaliteto znanja o živalih ter pomembno vpliva na premagovanje različnih predsodkov. 
Delavnice v veliki meri vključujemo v redni izobraževalni proces, kot nadgradnjo obstoječega šolskega programa. Prilagajamo jih starosti in predhodnemu znanju sodelujočih. V prvih dveh letih smo v delavnice vključili več kot 3.000 otrok. 
Delavnice bomo poleg šolskega okolja po vzpostavitvi tematskih poti o dvoživkah pričeli izvajati pretežno v naravi. 
Poleg izobraževanja otrok je pomemben cilj tudi dvig ozaveščenosti pri učiteljih. Ti bodo pridobljena praktična znanja otrokom pozneje posredovali samostojno, pri čemer jim bomo zagotovili strokovno podporo in osnovno opremo (raziskovalni paket za dvoživke, ki vsebuje tudi določevalni ključ za dvoživke in priporočila za organizacijo učne ure na temo dvoživk).

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava