Skip to main content

Živa voda - od biodiverzitete do pipe - AQUAVIVA (LIFE)

Projekt LIFE AQUAVIVA, ki ga je pripravil Inštitut LUTRA in se je začel septembra 2011, je komunikacijske in informativne narave, zato je njegov osrednji cilj promocija biodiverzitete celinskih vodnih ekosistemov in njeno ohranjanje.

 Avtor: Ueli Iff

Vidra, karizmatična predstavnica vodnega življenja, bo javnosti sporočala, da je voda najdragocenejši naravni vir na planetu; pomembna pa ni le za človeka, temveč tudi za vse druge žive organizme, posebno tiste, katerim je tudi življenjsko okolje.

Projekt temelji na številnih raziskavah v Evropi, ki dokazujejo, da smo kljub razglašenemu letu biodiverzitete (2010) in zdaj že desetletja biodiverzitete (2010 - 2020) precej neuspešni pri njenem ohranjanju. Bo morda potrebno stoletje biodiverzitete, da se bo upadanje zaradi številnih človekovih vplivov umirilo? Morda celo več, kajti nevarnosti, ki povzročajo izgubo biodiverzitete vodnih ekosistemov, še naraščajo: ljudje prispevamo več dušika v ekosisteme kot vsi drugi naravni procesi skupaj, naravne vire vse bolj in še vedno na netrajnosten način izkoriščamo, invazivne tujerodne vrste ogrožajo avtohtone itn. Samo 18 % vodotokov v Sloveniji je v dobrem eko-morfološkem stanju, vsi ostali so bolj ali manj spremenjeni, kar močno vpliva na biodiverziteto, ki je v vodnem okolju še bolj ranljiva.

Eurobarometer je pokazal, da Evropejci še vedno slabo razumemo grožnje vodnim ekosistemom in izgubo biodiverzitete. Čeprav se Slovenija ni odrezala veliko slabše od evropskega povprečja, so bili vendarle leta 2007 Slovenci za 6 % bolje obveščeni o upadanju biodiverzitete kot leta 2010, kar je zaskrbljujoče; tudi izgubljanje biodiverzitete so leta 2007 v Evropi jemali za 9 % resneje kot tri leta kasneje. Obveščenost o Naturi 2000 in njenem pomenu sicer narašča, a še vedno le 26 % prebivalstva ve, kaj je to.

Projekt LIFE AQUAVIVA si je zastavil ambiciozen cilj, da bo trend zavedanja o pomenu biodiverzitete vodnih ekosistemov za življenje na planetu v Sloveniji obrnil v pozitivno smer. Za doseganje tega cilja so potrebne obširne, dobro zastavljene javne kampanje in inovativni pristopi; pri tem nam bo pomagal projektni partner,  oglaševalsko podjetje HOPA iz Maribora. Ker pa gre ohranjanje vodnih ekosistemov in razumno izkoriščanje ekosistemskih uslug vštric z zahtevami evropske Okvirne vodne smernice in celostnega upravljanja po porečjih, ki ga le-ta predvideva, bomo z dejavnostmi projekta podprli tudi partnerja Inštitut za vode RS, ki ima nalogo, da integrirano upravljanje po porečjih pripelje v prakso. Prav biodiverziteta, raznovrstnost vodnega življenja,  je namreč tisti element, ki je pri upravljanju z vodami največkrat prezrt. To bo projekt LIFE skušal popraviti, saj je ravno na primerih živali, kot so nekatere ribje vrste ali vidra, mogoče dobro ponazoriti bistvo upravljanja s celotnim porečjem.

Savski sporazum, ki ga razglašajo za dobro prakso in zgled sodelovanja med državami porečja v okviru podonavskega bazena, med pomembnimi problemi, kot so organsko onesnaževanje in nevarne snovi, hidromorfološke spremembe, poplavljanje in vodni viri, prav tako ne omenja biodiverzitete tega porečja. Slovenski delež Podonavja ni večji od 2 %, vendar pa s savskim porečjem kar 81 % površine naše države pripada donavskemu povodju. Zato lahko komunikacijski projekt LIFE s pošiljanjem sporočila o skupni odgovornosti za ohranjanje vodne biodiverzitete od izvirov Save do njenega izliva v Donavo pomembno vpliva tudi na druge države Savskega sporazuma.

 Foto: Gorazd Kosi

Pomembno vprašanje, ki se ga loteva projekt LIFE AQUAVIVA, je tudi vsakdanja raba in poraba vode. Je bolj priporočljivo in manj obremenjujoče za okolje pitje ustekleničene vode ali vode iz pipe? V kakšni zvezi je pitna voda z ohranjenimi vodnimi ekosistemi? Količina odpadnih voda še vedno narašča in se pomanjkljivo ali sploh neočiščena steka v potoke in reke. V Sloveniji smo med 14 evropskimi državami (leta 2007) na četrtem mestu po porabi vode na prebivalca. Veliko večino stranišč še vedno izpiramo s pitno vodo…

Projekt LIFE10 INF/SI/000135, ki je v celoti vreden 548.141 €, je podprla Evropska komisija z 235.314 € (43 % upravičenih stroškov), sofinancirata pa ga tudi Ministrstvo za okolje in prostor (20 %) in Holding Slovenske elektrarne (18 %). Preostali denar prispevajo partnerji (med 4 in 8 %).

Projekt bo tekel 3 leta.

Dodatne informacije:
Marjana Hönigsfeld Adamič, projektna koordinatorka (marjana@lutra.si)

Spletna stran AquaViva: http://aquaviva.si/

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava