Bilten e Natura 2000, št. 237 / marec 2021
SLOVENIJA
Za manj podonavskih podusti v porečju Vipave
Ob koncu zime je ekipa projekta LIFE for LASCA omejevala podonavsko podust v pritokih Vipave. V Močilniku, Vrtojbci in Vogrščku so jih ob začetku sezone odstranili kar 299. Več.
Na pomoč dvoživkam
Ekipa projekta LIFE z Notranjskega parka se je v akciji reševanja slivniških krastač, žab, pupkov in drugih dvoživk pridružila domačinom, in na njihovi poti proti jezeru (med Marofom in Grahovim ter med Goričicami in Gorenjim Jezerom) rešila 580 navadnih krastač, 42 rjavih žab in 2 navadna pupka. Več.
Sodelavci Zavoda RS za varstvo narave so marca, v času žabje svatbe, prostovoljcem pomagali prenašati dvoživke ob vznožju Jošta in v enem od večerov prenesli več kot 1000 žab, med katerimi so prevladovale navadne krastače, nekaj pa je bilo tudi rjavih žab, in sicer rosnic in sekulj, več.
V okviru projekta Interreg lifelineMDD so ograje postavili na dveh cestnih odsekih v bližini reke Mure pri Gornji Radgoni, v naselju Lutverci in v naselju Podgrad, in s pomočjo prostovoljcev prenašali dvoživke, slednjih je bilo kar sedem zavarovanih vrst: navadne krastače, rosnice, sekulje, zelene žabe, zelene rege in velike ter navadne pupke. Več.
V sklopu LAS Za mesto in vas, projekta Zgodbe naših mokrišč je Zavod sodeloval pri postavitvi varovalne ograje za dvoživke ob cesti na odseku Mengeš – Koseze pri Vodicah in s prostovoljci sodeloval tudi pri prenosu, več.
Prenavljajo Ravbarajev stolp
V projekt Kras.Re.Vita je vključena prenova Ravbarjevega stolpa. Rekonstrukcija stolpa, kjer bo interpretacijsko izobraževalno središče, in ureditev dostopa sta se pričela marca. Več.
Obnavljajo travišča ob Muri
V začetku februarja so se v naravi začela prva dela na projektu Natura Mura, saj je občina Velika Polana začela s čiščenjem zarasti na območju zaraščajočih travnikov Penovje v območju Natura 2000 Mura. Najprej so na površini 7 ha posekali drevesno in grmovno zarasti ter mulčili, več.
V začetku marca pa so gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Slovenskih državnih gozdov in Zavoda za varstvo narave RS nabirali enoletne poganjke belega topola za vzgojo sadik, s katerimi bodo dopolnili mladovja, več.
Povečali domovanje živali v mrtvici Bistrice
Zavod RS za varstvo narave je v okviru projekta Vezi narave očistil mrtvico reke Bistrice. Vzpostavili so povezavo med mrtvico in reko Bistrico, od koder se bo višek vode iz reke prelival v mrtvico. Več.
Novih pet risov za Gorenjsko
Po treh risih, že ujetih za preselitev, je ekipa projekta LIFE LYNX v Romuniji ujela še enega risjega samca, nato pa je le nekaj dni kasneje slovaška ekipa sporočila, da so ulovili samico. Skupno je za preselitev na Gorenjsko tako ujetih pet risov (tri samce in dve samici). Več.
Prenova strateških dokumentov za volka
Skupina predstavnikov javnih organov se je februarja sestala in določila postopek prenove dokumentov, koordinira jo Zavod za gozdove Slovenije, več. Sledila bosta bo dogodek s predstavitvami na temo volka in prenove dokumentov ter javna delavnica, kjer bodo z deležniki poskušali določiti prioritete prenovljenih strateških dokumentov.
Spodbujanje podjetništva v Naturi 2000
Občina Velika Polana je dobila Evropska sredstva za projekt Spodbujanje podjetništva v Naturi 2000 poslovna cona Vüdina. Za dobrih 940.000 EUR vreden projekt bo Evropski sklada za regionalni razvoj prispeval skoraj 700.000 EUR, več.
Vode in Natura 2000
V projektu LIFE-IP NATURA.SI so mesec marec posvetili vodam v območjih Nature 2000, živalskim in rastlinskim vrstam Nature 2000 ter številnim projektom Nature 2000, ki so na različne načine povezani z vodami. Površinske in podzemne vode po površini zajemajo le dober odstotek površine območij Natura 2000, a so pomemben življenjski prostor tudi za več kot 100 varovanih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov v Sloveniji. Več.
Dravinja: protipoplavni nasipi ohranili življenjska okolja
Sodelavci projekta LIFE-IP NATURA.SI so na spletu predstavili uspešen primer ureditev na Dravinji občini Majšperk. Tu je Direkcija RS za vode v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave izvedla ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti tako, da je ohranila obstoječe stanje struge Dravinje in del razlivnih površin. Z odmikom nasipov stran od struge Dravinje so omogočili ohranjanje naravnih hidromorfoloških procesov in s tem življenjskega okolja številnih vodnih in obvodnih vrst. Več.
Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije
Sodelavci projekta LIFE AMPHICON so prvič pripravili letni pregled stanja dvoživk na cestah in izvedenih varstvenih ukrepih na državnem nivoju. Rezultati so predstavljeni v novičniku Regljač, kjer so zbrani tudi napotki za sezono spomladanskih selitev dvoživk.
Strokovnjaki Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) vzpostavili spletno stran Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije, na njej posredujejo informacije in promovirajo primere dobre prakse za varstvo dvoživk in njihovih habitatov ter selitvenih poti. Poleg tega želijo v nacionalno mrežo povezati različne organizacije in posameznike, ki prispevajo k varstvu dvoživk.
Za ohranitev travišč na Peci in Uršlji gori
V okviru čezmejnega projekta BANAP ohranjajo travišča na Peci in Uršlji gori, ki sta obe del omrežja Natura 2000. Na podlagi izkušenj iz pilotnih akcij bodo pripravili rešitve za oblike vzdrževanja traviščnih površin tudi na drugih območjih.
Planinci in šola pripovedujejo tudi o Naturi 2000
Planinsko društvo (PD) Dramlje in tamkajšnja osnovna šola sta uredila učno pot od cerkve sv. Ilija v Šentilju do cerkve sv. Uršule in planinske postojanke, ki predstavlja bogastvo tamkajšnje narave in informacije o območju Natura 2000, več.
EVROPSKA UNIJA
Smernice na temo okoljske odgovornosti
Evropska komisija je objavila Guidelines providing a common understanding of the term 'environmental damage' as defined in Article 2 of Directive 2004/35/EC on environmental liability with regard to the prevention and remedying of environmental damage (pdf, 67 strani), ki opredeljujejo tudi pojem »škoda, povzročena zavarovanim vrstam in naravnim habitatom« iz Direktive o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode.
BRANJE
Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020
Krajinski park Sečoveljske soline je objavil poročilo Iztok Škornik: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2020 (102 strani), ki predstavlja rezultate monitoringa ohranjenosti narave, habitatov, vremena in obiska ter poročilo o izvajanju varstvenih režimov.
Raba habitata hribskega škrjanca na Goričkem
DOPPS je objavil poročilo DENAC, Katarina (2021): Ugotavljanje rabe habitata hribskega škrjanca Lullula arborea na območju Natura 2000 Goričko v letu 2020. DOPPS, Ljubljana (pdf, 58 strani).
Trdoživ
Na spletu je objavljena nova številka biltena Trdoživ 2/2020, ključni članki so: Nenavadni navadni delfin; Ljubezen gre skozi želodec ali zakaj so netopirji koristni? Izumiranje neke vrste - primer leščur; Razširjenost robatega luka, ilirskega mlečka in celolistnega srobota na Pivških presihajočih jezerih; Bleščeči mah (Schistostega pennata), zanimivi prebivalec pohorskih votlinic; Intervju: Andreja Slameršek; Moderne metode ribolova nekatere vrste kitov in delfinov rinejo na rob izumrtja; Navadna smreka (Picea abies) kot vir aktivnih učinkovin; Zanimivost s terena: opažanje planinskega močerada pri Logatcu; Retrospektiva društva Dinaricum - razvoj skozi prvih 15 let; Visokorasli, drzoviti in ostrega pogleda že 110 let - delovanje članov Društva za raziskovanje jam Ljubljana v luči zahtev Spomenice; Pomen vztrajnosti in poznavanja pravnih sredstev za ohranitev volkov; Slovenska Istra I - Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo; Določevalni ključ: Mešinke v Sloveniji ter Varstvo močvirske sklednice na Ljubljanskem barju 2020 (pdf, 64 strani).
Proteus Pohorje
Štirideset strokovnjakov je v tematski številki revije Proteus Pohorje na skoraj 200 straneh v sliki in besedi predstavilo naravo Pohorja, cena je 22 EUR.
LIFE Lynx
V drugi številki glasila LIFE Lynx (pdf, 11 strani)predstavljajo tudi glavne junake projekta – preseljene rise. Za vsakega od njih so pripravili osebno izkaznico, v kateri so vključene glavne informacije o risu, od kod prihaja in kam smo ga preselili. Za rise, ki so se pri nas že dobro udomačili, predstavljajo tudi njihove teritorije, za preostale pa mesta izpusta in pot, ki so jo opravili v prvih nekaj mesecih po izpustu.
Regljač
V prvi številki novičnika Regljač (pdf, 54 strani) so predstavili evropski projekt LIFE AMPHICON in Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije ter prispevek o o vplivih cest in prometa na dvoživke ter ukrepih za zmanjševanje njihovega vpliva. Navedli so lokacije, kjer so bili vzpostavljeni novi življenjski prostori, obnovljeni kali, izvedeni monitoringi.
Lovec
V številki februar (pdf, 60 strani) Lovec Boštjan Pokorny piše o uporabnosti genetskih orodij za upravljanje populacij divjadi Bojan Avbar pa o mokriščih kot naravnih čistilnih napravah.
V Številki marec 2021 (pdf, 52 strani) Miran Hafner piše o gozdnih robovih, Bojan Avbar o skrbi za prostoživeče živali in rastline , Rajko Bernik o površinah za preživetje prostoživečih živali. Predstavljajo tudi doselitve risov v sodelovanju z lokalnimi prebivalci Gorenjske in severne Primorske (ustanovitev lokalnih posvetovalnih skupin).
Geografski vestnik
Geografski vestnik prinaša članek Špele Čonč: Pomen varovanja vročih točk geodiverzitete za ohranitev biotske pestrosti na območju Nature 2000 v dolini reke Dragonje (pdf, 20 strani).
Raznovrstnost življenja ob vodah
Krajinski park Goričko izdal zloženko Biodiverziteta voda (pdf, 2 strani). Besedila sta pripravila Tomaž Koltai in Mojca Podletnik. S privlačno ilustracijo in poljudnimi opisi predstavljata živali in rastline, ki jih lahko opazujemo ob vodnem življenjskem prostoru na Goričkem in v njem.
Spletna stran LIFE Bober
Projekt LIFE Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami se je na spletni strani predstavil tudi v slovenskem jeziku. Prestavili so osebno izkaznico tega največjega evropskega glodavca, njegov pomen (povečuje biodiverziteto in biomaso vodnih in obvodnih ekosistemov), ter zgodovino razširjenosti te ogrožene vrste.
Spletna stran za varstvo dvoživk Slovenije
Na spletni strani Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije v zavihku Dvoživke Slovenije najdete podatke o biologiji dvoživk, njihovih vrstah, življenjskih prostorih, selitvah in ogroženosti. Predstavili so vodne in kopenske habitate. V zavihku Dvoživke in ceste so informacije o vplivih cest in prometa na dvoživke, varstvenih ukrepih, raziskavah ter priporočila za načrtovalce. Opisane so tudi akcije, ki so jih izvedli na problematičnih odsekih cest v preteklih letih. Sporočite lahko tudi opažanja.
Varuhi narave
RTV Slovenija je 17. marca 2021 predvajala dokumentarno oddajo Varuhi narave (24 minut) urednice in scenaristke Aleše Valič, kjer o naravi govorijo Dušan Plut, Mira Ivanovič, Andrej Hudoklin, Dušan Klenovšek in drugi.
Biotopi
RTV Slovenija je 24. marca 2021 predvajala v seriji oddaj Biotopi – podnebna kriza scenaristke Ane Dular Radovan, kjer primere prestavijo Matjaž Jež, Boris Kryštufek, Davorin Tome, Andrej Gogala, Katja Poboljšaj in Gregor Lipovšek.
Veliki skovik na Goričkem in Železni županiji
Primerjava je pokazala na razlike med populacijama velikega skovika v Krajinskem parku Goričko in Železni županiji na Madžarskem - Ákos Klein et al.: Analysis of landscape structure, habitat selection and urbanisation in edge populations of Scops Owls Otus scops in Central Europe, objavljeno v, Ornis Hungarica (pdf, 13 strani).
Posodobili splošne naravovarstvene smernice
Zavod RS za varstvo narave je posodobil Splošne naravovarstvene smernice za urejanje prostora (pdf, 34 strani), več.
Vodnik v naravi in krajini – poklicni standard in katalog
CPI je na spletu objavil poklicni standard Vodnik/vodnica v naravi in krajini ter Katalog zahtevanih znanj.
Biogeografski proces
Izšla je nova številka biltena Natura 2000 Biogeographical Process Newsletter, marec 2021 (pdf, 7 strani), ki bo odslej izšla šestkrat letno. Bilten komunikacijsko podpira biogeografski proces za poenotenje upravljanja omrežja Natura 2000.
IUCN zeleni status vrst
IUCN je objavil publikacijo Dudley, Nigel, Timmins, Hannah: A survey of user attitudes towards the proposed IUCN Green Status of Species (pdf, 78 strani).
OECD o biotski raznovrstnosti v Belgiji
OECD je izdala presojo učinkovitosti okoljske politike Environmental Performance Review: Belgium, ki vključuje tudi poglavje Biotska raznovrstnost.
Na naravi temelječe rešitve za Evropo
Inštitut IEEP je objavil publikacijo Lisa Kopsieker et al: Nature-based solutions and their socio-economic benefits for Europe’s recovery (pdf, 23 strani).
Zavarovana območja in kmetijstvo – izzivi in priložnosti
Federacija EUROPARC je objavila posnetek s seminarja, ki je potekal prek spleta: Protected Areas and Conventional Agriculture: opportunities and challenges for cooperation (YouTube, 1 ura 50 minut).
Park opraševalcev
Digitalno interaktivno orodje Pollinator Park je namenjeno osveščanju o pomenu opraševalcev in je del aktivnosti, ki izhajajo iz Pobude EU za opraševalce.
NAPOVEDNIK
8. april 2021 – delavnica Invazivne tujerodne vrste (prek spleta).
19-22 april 2021: Global Symposium on Soil Biodiversity, Rim, Italija (virtualno)
8. maj – dan ptic selivk / World Migratory Bird Day
20. maj 2020: mednarodni dan čebel
21. maj: Evropski dan Nature 2000
22. maj - Mednarodni dan biotske raznovrstnosti
maj: Teden slovenskih parkov
24. maj - Evropski dan parkov
26-28 maj 2021: delavnica 1st EuropaBON High-level stakeholder workshop (prek spleta).
8. junij – Svetovni dan oceanov
11. junij: mednarodni dan risov
25. julij – Mednarodni dan barij
26-27 maj 2021: European River Symposium (virtualno).
31. julij: mednarodni dan rangerjev
3-11 september 2021: IUCN World Conservation Congress, Marseille, Francija.
24- 25. september 2021: 23. zborovanje slovenskih geografov, Slovenj Gradec, ena od tem: narava.
Napoved prireditev v naravnih parkih.
NARAVA NA KRATKO
Novo vodstvo Direktorata za okolje in Sektorja za ohranjanje narave ter Agencije RS za okolje
Vlada RS je na seji 24. marca 2021 imenovala Iztoka Slatinška, univ. dipl. inž. geodezije (dosedanjega generalnega direktorja Agencije RS za okolje), za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje v Ministrstvu za okolje in prostor, več.
Novi vodja Sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor je Mateja Blažič, univ. dipl. biol.
Vlada je na seji 18. marca 20201 imenovala mag. Joška Kneza za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), več.
Vsi so z delom pričeli 1. aprila 2021.
Predlog zakona o debirokratizaciji
Vlada je na seji 18. marca 20201 sprejela predlog Zakona o debirokratizaciji, ki spreminja Zakon o ohranjanju narave (ZON) – omogočilo se bo, da bo naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvajal tudi ustanovitelj sam ter omogočilo izvajanje naravovarstvenega nadzora tudi občinski ali medobčinski upravi. Več.
Nadzori vožnje v naravnem okolju
V času zimskih počitnic so inšpektorji za okolje in naravo, skupaj s predstavniki Policije, nadzorovali vožnje z vozili na motorni pogon na območju Rogle, Tolmina in Kobarida, Banjške planote in Trnovskega gozda, v Prekmurju in Ljubljani. Več.
Koncesijska dajatev za lokalno infrastrukturo
Vlada je 24. marca 2021 potrdila Načrt vlaganj občine Postojna v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2021 in Načrt vlaganj občine Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2021. Občini sta upravičeni do deleža koncesijske dajatve za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem. Več.
Poslanska pobuda v zvezi z monitoringom ribjih poti
Na pobudo poslanca mag. Dejana Židana v zvezi z monitoringom ribjih poti sta odgovor pripravila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (odgovor) ter Ministrstvo za okolje in prostor (odgovor).
Poslansko vprašanje o vplivu kormoranov na ribje vrste
Na vprašanje poslanca mag. Dejana Židana v zvezi z vplivom kormorana na ribje vrste v celinskih vodah sta odgovorila Ministrstvo za okolje in prostor (odgovor) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (odgovor).
Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z Naturo 2000 sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (breda.ogorelec@gov.si). Če eNature ne želite prejemati, pišite na isti naslov.
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000, Ljubljana. Telefon: (01) 478 7400, spletna stran: www.natura2000.gov.si, neposredna povezava na arhiv eNature do številke 75, arhiv od 76 dalje. Informacije o varstvu osebnih podatkov naročnikov najdete tukaj.