Živalske in rastlinske vrste Nature 2000 v gorskem svetu

Izpolnite naš kviz in preverite svoje znanje.

Kviz v pdf formatu za tisk je na voljo tukaj.
 

1.    Katero koconogo kuro v snegu zaradi njene varovalne barve najtežje opazimo?

A.    Divjega petelina
B.    Belko
C.    Goznega jereba

2.    Planinski orel je največja domorodna vrsta ptic pri nas. Njegov razpon kril meri:

A.    2 metra
B.    4 metre
C.    3 metre

3.    Zoisova zvončica je ena prvih zavarovanih rastlin v Sloveniji. Uspeva v skalnih razpokah na območju Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Trnovskega gozda. Do katere nadmorske višine uspeva ta rastlina?

A.    Do 2.864 metrov
B.    Do 1.600 metrov
C.    Do 2.750 metrov

4.    Triprsti detel je naseljeval alpske in dinarske gozdove že v času ledenih dob. Samec triprstega detla velja za posebneža med detli, ker:

A.    ima edini rumenkasto glavo (drugi imajo rdeče perje na glavi).
B.    ima edini tri peruti.
C.    se perje na glavi spreminja glede na letni čas.

5.    Alpska možina je gorska rastlina, razširjena v Alpah in Dinaridih, kjer se pojavlja na redkih lokacijah. Cveti od julija do septembra in raste na kamnitih travnikih na visoki nadmorski višini. Katero ime se je uveljavilo za alpsko možino?

A.    Kraljica gora
B.    Kraljica Alp
C.    Kraljica planin

6.    Gozdni jereb je ena od manj znanih vrst koconogih kur pri nas. Vse štiri vrste (belka, divji petelin, ruševec in gozdni jereb) so vrste Nature 2000 v Sloveniji. Živi v iglastih in mešanih gozdovih z veliko leske do zgornje gozdne meje. Katero je staro ime za gozdnega jereba?

A.    Leščerka
B.    Leščerba
C.    Leščur

7.    Metulj Lorkovićev rjavček je ena od štirih manjših in podobnih vrst rjavčkov, ki živijo v naših Alpah. Je endemit Jugovzhodnih Apneniških Alp. V Avstriji ga imenujejo karavanški rjavček. (foto: Barbara Zakšek) Njegov življenjski prostor so:

A.    alpska jezera, ki ležijo nad 2.000 metri nadmorske višine.
B.    planinske in gorske trate ter pašniki med 1.200 in 2.200 metri nadmorske višine.
C.    vrtače na nadmorski višini od 500 do 2.000 metrov nadmorske višine.

8.    Hribski urh je majhna, žabi podobna dvoživka, ki živi do gozdne meje. Najdemo ga v majhnih, navadno začasnih vodnih telesih, kot so plitvi tolmuni bistrih potokov, luže na kolovozih, jarki in mlake, kjer ni rib. Zakaj hribski urh ne mara rib?

A.    Ker so hitrejše od dvoživk in prihaja do podvodnih trkov med ribami in dvoživkami.
B.    Ker so ribe preglasne pod vodo.
C.    Ker se ribe med drugim prehranjujejo tudi z jajčeci dvoživk.

9. Kaj pomeni rastišče, če govorimo o divjem petelinu?

A.    To je prostor v času svatovanja, na katerem se samci borijo za svoj teritorij in samice.
B.    To je prostor, kjer samice vzgajajo mladiče.
C.    To je čas, ko divji petelini najlepše pojejo.

Pravilni odgovori:
1. B, 2. A, 3. C, 4. A, 5. A, B ,C, 6. A, 7. B, 8. C, 9. A.