Slovenski pravni red

Ustava RS

Ustava RS določa, da je dolžnost države in lokalnih skupnosti skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Ustava RS sama izrecno ne ureja varstva narave, vendar je varstvo narave v javnem interesu in naloga države je, da javni interes artikulira z ustrezno zakonsko ureditvijo ter izvaja to ureditev skupaj z lokalnimi skupnostmi.

Obveznost varovanja naravnih znamenitosti in redkosti je z Ustavo RS postala obveznost vsakogar, izvaja pa se v skladu z Zakonom o ohranjanju narave, katerega sprejem je naložen z ustavno normo.

Zakon o varstvu okolja

Pravo varstva narave je del sistema prava varstva okolja. Namen, cilji in načela varstva okolja so temeljna in neposredna podlaga in izhodišča za pravni sistem varstva narave. Temeljni predpis, ki ureja pravo varstva okolja, je Zakon o varstvu okolja, ki je začel veljati marca 2022.

Določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja. Namen varstva okolja je spodbujati in usmerjati tak družbeni razvoj, ki omogoča dolgoročne danosti za človekovo zdravje, počutje in kakovost življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Ohranjanje narave je vpeto v sistem varstva okolja s skupnim načrtovanjem in programiranjem, združenimi postopki okoljskih presoj, skupnim urejanjem spremljanja stanja okolja, obveščanjem javnosti o okoljskih podatkih in dostopu do njih, okoljskimi dajatvami za rabo naravnih dobrin, nevladnimi organizacijami na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu, in urejanjem koncesij na naravnih dobrinah.

Zakon o ohranjanju narave

Temeljni predpis varstva narave je Zakon o ohranjanju narave, ki je začel veljati junija 2004. Zakon določa zlasti pojme, kot so naravne vrednote, biotska raznovrstnost, naravno ravnovesje, okrnitev narave in druge. Določa tudi subjekte ohranjanja in varstva narave ter obveznost v zvezi z ohranjanjem narave, ekološko funkcijo lastnine, pravila planiranja, načrtovanja in izvajanja posegov v naravo, ukrepe varstva naravnih vrednot in ukrepe varstva biotske raznovrstnosti, načrtovanje in programiranje varstva narave, spremljanje stanja narave, pravila rabe naravnih vrednot, organiziranost in financiranje na področju varstva narave, sistem naravovarstvenega in prostovoljnega nadzora v naravi. 

Med drugim neposredno v zvezi z rastlinskimi in živalskimi vrstami določa splošni varstveni režim za vse prostoživeče rastlinske in živalske vrste, pravila naseljevanja in doseljevanja rastlin in živali, varstvo mednarodno varovanih rastlinskih in živalskih vrst ter varstvo ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Neposredno v zvezi z ekosistemi zakon določa pravila varstva habitatnih tipov, pojem ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja – območja Natura 2000, presoje sprejemljivosti planov, programov, načrtov, prostorskih in drugih aktov in posegov v naravo, vsebino in način vodenja evidence območij, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter ukrepe varstva območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Zakon o varstvu podzemnih jam

Zakon o varstvu podzemnih jam je začel veljati januarja 2004.

Zakon ureja varstvo in rabo podzemnih jam, varstvene režime, ukrepe varstva in druga pravila ravnanja, vključno z obnovitvijo podzemnih jam, ki so onesnažene ali poškodovane. Zakon določa tudi pojme, kot so: jama, jamski inventar, jamski živi svet, jamska infrastruktura, jamar, jamski vodnik, skrbnik in skrbništvo jame, ogledovanje jame.

Jame so naravne vrednote državnega pomena in naravno javno dobro ter so v lasti države. Odkrivanje in raziskovanje jam, jamarstvo, ogledovanje jam, spremljanje stanja in obnovitev poškodovanih jam, varovanje jam in njihova raba oziroma kakršno koli ravnanje z njimi morajo potekati tako, da se čim manj prizadenejo jama, jamski inventar in jamski živi svet.

Veliko območij Nature 2000 je določenih prav zaradi vrst, vezanih na podzemne jame oziroma na habitatni tip HT 8310 Jame, ki niso odprte za javnost.

Uredba o habitatnih tipih

Uredba o habitatnih tipih je začela veljati novembra 2003. Uredba določa habitatne tipe, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju. Določa tudi varstvene cilje za doseganje ohranjanja habitatnih tipov v ugodnem stanju, usmeritve za načrtovanje posegov in dejavnosti ter vsebino monitoringa.

Habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, so tisti, ki so na ozemlju Republike Slovenije redki, ranljivi, imajo majhno naravno območje razširjenosti ali predstavljajo za določeno biogeografsko regijo značilen habitatni tip, in tisti, katerih ohranjanje v ugodnem stanju se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb ali je v interesu Evropske unije. 

Ti habitatni tipi so določeni in razvrščeni po skupinah v prilogi 1. V prilogi 2 so opredeljeni najpomembnejši varstveni cilji za doseganje ustreznih ekoloških razmer za posamezne skupine habitatnih tipov.

Uredba o habitatnih tipih - neuradno prečiščeno besedilo, Priloga 1, Priloga 2

Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2013, št. 36/2009, št. 112/2003

Uredba o ekološko pomembnih območjih

Uredba o ekološko pomembnih območjih je začela veljati maja 2004. Uredba določa ekološko pomembna območja in varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov na teh območjih. 

Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

V prilogi 1 so navedena ekološko pomembna območja z imenom, v prilogi 2 pa so prikazana na karti. 

Uredba o ekološko pomembnih območjih – neuradno prečiščeno besedilo, Priloga 1, Priloga 2

Spremembe: Uradni list RS št. 47/18, št. 99/13, št. 33/13, št. 48/04

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) je začela veljati aprila 2004. Uredba določa posebna varstvena območja (območja Nature 2000) na ozemlju Slovenije. Določa tudi varstvene cilje na teh območjih, varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije, ter druga pravila ravnanja za ohranjanje teh območij. Določa območja Natura 2000 na ozemlju Slovenije. 

Z uredbo je bilo v letu 2004 določenih 26 posebnih varstvenih območij po Direktivi o pticah za 41 vrst ptic (Priloga 2-1) ter 260 potencialnih posebnih ohranitvenih območij po Direktivi o habitatih za 56 habitatnih tipov in 111 rastlinskih in živalskih vrst (Priloga 2-2). Z uredbo v letu 2013 je bilo določenih skupno 354 območij, od tega 323 po Direktivi o habitatih za 60 habitatnih tipov in 114 vrst ter 31 območij po Direktivi o pticah za 118 vrst. 

Uredba o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000 - prečiščeno besedilo

• Priloga 1: Merila za določitev območij Natura 2000 in potencialnih območij Natura 2000
• Priloga 2: Območja Natura 2000 (posebna območja varstva) in Območja Natura 2000 (posebna ohranitvena območja) in potencialna Natura območja (potencialna posebna ohranitvena območja)
• Priloga 3: Območja in potencialna območja NATURA 2000 - publikacijski karti (2018)
• Priloga 3a: Naselja oziroma deli naselij, ki se v območjih Natura 2000 in v potencialnih območjih Natura 2000 nahajajo znotraj poselitvenih območij in kjer se izvajajo presoje sprejemljivosti posegov v naravo
• Priloga 5: Seznam sprejetih prostorskih aktov in seznam sprejetih odločitev o izboru najustreznejše rešitve

Spremembe: Uradni list RS št. 47/18, št. 21/16, št. 3/14, št. 33/13, št. 8/12, št. 43/08, št. 59/07, št. 110/04, št. 49/04

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah je začela veljati maja 2004. Uredba ureja ohranjanje rastlinskih vrst, ogroženih zaradi neposrednega delovanja človeka (npr. trganje, ruvanje, izkopavanje, prekomerno gospodarsko izkoriščanje), in je pravna osnova za ohranjanje njihovih življenjskih prostorov.

Uredba določa prosto živeče rastlinske vrste, ki so ogrožene ali mednarodno varovane, ureja pravila ravnanja z omenjenimi vrstami, varstvene režime, način varstva njihovih habitatov, instrumente za zagotavljanje ugodnega stanja habitatov teh vrst ter način spremljanja stanja.

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah - neuradno prečiščeno besedilo, Priloga

Spremembe: Uradni list RS št. 15/14, št. 36/09, št. 115/07, št. 110/04, št. 46/04

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah je začela veljati maja 2004. Uredba določa prosto živeče živalske vrste, ki so ogrožene ali mednarodno varovane, ureja pravila ravnanja z omenjenimi vrstami, varstvene režime, način varstva njihovih habitatov, instrumente za zagotavljanje ugodnega stanja habitatov teh vrst ter način spremljanja stanja.

Uredba ne predvideva varstva izključno tistih vrst, ki se nahajajo v Sloveniji, ampak tudi varstvo tistih vrst, ki se nahajajo na ozemljih držav članic EU. S tem Slovenija v celoti ureja varstvo vrst, ki so predmet varovanja v direktivah o habitatih in pticah.

V prilogi 1 so določene živalske vrste, za katere je določen varstven režim za varstvo živali in populacij. V prilogi 2 pa so določene živalske vrste, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov. 

Uredba ureja tudi zadrževanje živali v ujetništvu in posedovanje njihovih delov, jajc, gnezd in drugih struktur ter trgovino z živimi in mrtvimi živalmi. Ureja tudi dejanja, ki se dogajajo kot posledica poškodovanja, zastrupljanja, ubijanja in odvzema živali oziroma struktur iz narave.

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah - neuradno prečiščeno besedilo, Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3, Priloga 4, Priloga 5, Priloga 6

Spremembe: Uradni list RS št. 62/19, št. 64/16, št. 15/14, št. 36/09, št. 115/07, št. 109/04, št. 46/04

Program upravljanja območij Natura 2000

Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 je sprejela Vlada Republike Slovenije oktobra 2023 (PUN 2023-2028). Obsega:

• Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (pdf, 75 strani),
• Priloga A: Podrobni varstveni cilji Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (excel),
• Priloga B: Ukrepi Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (excel),
• Priloga C: Predlogi prednostnih projektov s seznamom območij, habitatnih tipov, vrst in prednostnih objektov kulturne dediščine (pdf, 20 strani),
• Priloga D: Seznam načrtov, potrebnih za varstvo območij Natura 2000 (pdf, 32 strani),
• Priloga E: Ciljne KOPOP površine za ohranjanje biotske raznovrstnosti (pdf, 4 strani),
• Priloga F: Seznam predvidenih monitoringov in raziskav (excel)

PUN 2023-2028 določa cilje varstva narave za vsako od 355 območij Natura 2000 v Sloveniji, ukrepe za doseganje teh ciljev, pristojne sektorje in odgovorne nosilce izvajanja ukrepov ter vire financiranja.

S PUN 2023-2028 se podrobneje opredeljujejo dolgoročni ter programski varstveni cilji za vrste in habitatne tipe. Izhajajo iz varstvenih ciljev, določenih z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), in varstvenih ciljev za ohranjanje habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju.

S PUN 2023-2028 se opredeljujejo ukrepi in usmeritve za doseganje varstvenih ciljev, ki so oblikovani glede na značilnosti in stanje v vsakem območju Nature 2000. PUN 2023-2028 ureja vključevanje strokovnih vsebin v zakonske ukrepe, upravne ukrepe, pogodbene ukrepe, v največ primerih pa vključevanje v sistem načrtovanj posameznih sektorjev.

PUN 2023-2028 določa prednostne projekte, s katerimi želi Slovenija doseči cilje in izkoristiti priložnosti območij Natura 2000 za lokalni razvoj, delovna mesta in gospodarsko rast ter za ohranjanje kulturne dediščine. Določa tudi načrte trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja naravnih dobrin ter monitoringe in raziskave za določene vrste in habitatne tipe.

Nacionalni program varstva okolja

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–203035 (ReNPVO20–30) je bila sprejeta in začela veljati marca 2020. Z Nacionalnim programom varstva okolja za obdobje 2020-2030 (NPVO 2020-2030) so zaradi doseganja okoljske vizije: ohranjena narava in zdravo okolje v Sloveniji in zunaj nje omogočata kakovostno življenje zdajšnjim in prihodnjim generacijam opredeljene usmeritve, cilji, naloge in ukrepi deležnikov varstva okolja, med drugim tudi dolgoročne usmeritve, cilji, naloge in ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot (Nacionalni program varstva narave - NPVN).

Resolucija predvideva, da se bo z ukrepi za varovanje, ohranjanje in izboljševanje naravnega kapitala Slovenije med drugim ohranjala tudi visoka stopnja biotske raznovrstnosti in da se bodo varovale naravne vrednote. 

Biotska raznovrstnost in naravne vrednote sta vsebinska temelja NPVN, za katera so določeni cilji in usmeritve, ki se bodo v praksi udejanjili z ukrepi Programa varstva rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in ekosistemov in Programa ustanavljanja zavarovanih območij in obnovitve naravnih vrednot (preglednica 1 NPVO 2020-2030). 

Med cilji NPVN za ohranjanje biotske raznovrstnosti je izpostavljen cilj ohranjanje ugodnega stanja obsega in kakovosti habitatnih tipov, zlasti tistih na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. NPVN tudi dodaja, da se bodo načrtovani ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot izvajali na zavarovanih območjih in širše na območjih Natura 2000. V posebni preglednici v 10. poglavju NPVO 2020-2030 pa so zbrani podrobni državni cilji, usmeritve in ukrepi Strateškega načrta ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji.