Gozdni sklad

Kratka vsebina/povzetek

Sonaravno, trajnostno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi povezuje gospodarsko dejavnost in ohranjanje narave, pri čemer se ob zagotavljanju primerne stopnje izkoriščanja gozdov ohranjajo in krepijo vse funkcije gozdov. V primerjavi z večino evropskih držav je ohranjenost in biotska raznovrstnost slovenskih gozdov zelo velika, na kar med drugim kažejo tudi številne ohranjene populacije sicer evropsko ogroženih vrst. Visoka stopnja ohranjenosti ni naključje, ampak predvsem plod skrbnega in načrtnega gospodarjenja z gozdovi v preteklosti, katerega pomen se ob vse večjih pritiskih na gozd ohranja in krepi tudi danes. K ohranjanju visoke biotske raznovrstnosti v Sloveniji prispevajo predvsem velike sklenjene površine gozdov v različnih sukcesijskih stadijih z visokim deležem odmrle lesne mase, otoki gozdov v kmetijski in primestni krajini, nižinski jelševi gaji, poplavni dobovi gozdovi, redke gozdne združbe, gozdovi na zgornji gozdni meji, itd. V naštetih gozdovih so se ohranili redki habitatni tipi in vrste organizmov, ki jih je treba še posebej varovati.

Prostorska in časovna opredelitev dobre prakse

Gozdni sklad je bil ustanovljen leta 2016, s koncem leta 2017, sistemsko pa z letom 2018 se je začelo črpanje sredstev za namene izvajanja ukrepov za ohranjanje ali izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v zasebnih gozdovih Natura 2000 območij.

Vsebina dobre prakse

V okviru projekta LIFE Natura 2000 v Sloveniji (2005–2007) je bila oblikovana in s strani pristojnega ministrstva za ohranjanje narave sprejeta odločitev, da upravljanje z območji Natura 2000 v Sloveniji integriramo v vse pristojne sektorje. Pri tem se je v veliki meri naslonilo na gozdarstvo, ki pokriva preko 70 % Natura 2000 območij, z že izdelanim sistemom za načrtovanja in z veliko izkušnjami na tem področju. Hkrati Zavod za gozdove Slovenije, ki skrbi za načrtovanje in usmerja ukrepe v gozdovih, organizacijsko obvladuje ves gozdni prostor in stalno sodeluje z lastniki gozdov. Gozdnogospodarski načrti so zato že od vzpostavitve omrežja Natura 2000 pomembno orodje za zagotavljanje varstva narave in ohranjanja ugodnega stanja kvalifikacijskih habitatnih tipov in kvalifikacijskih vrst na območjih Natura 2000.

Gozdnogospodarski načrti so skladno z Operativnim programom – programom upravljanja območji Natura 2000, načrti rabe naravnih dobrin, ki neposredno varujejo območja Natura 2000. V teh načrtih so opredeljene smernice in ukrepi za ohranitev ugodnega stanja gozdnih habitatnih tipov in vrst. Takšna zasnova aktivnega varovanja teh območij predstavlja v evropskem merilu izviren in edinstven primer. Tako oblikovan sistem je nastal ob tesnem sodelovanju izdelovalcev gozdnogospodarskih načrtov v okviru Zavoda za gozdove Slovenije in pripravljavcev naravovarstvenih smernic s strani Zavoda RS za varstvo narave. Vključevanje naravovarstvenih vsebin se je in se še vedno nadgrajuje k oblikovanju sistema, ki poleg načrtovanja omogoča tudi spremljavo izvedenih ukrepov.

Aktivno upravljanje območij Natura 2000, ki vodi k ugodnejšemu stanju gozdnih habitatnih tipov in vrst, je pogosto mogoče le ob izvedbi določenih ukrepov ali ob prepovedi ukrepanja (časovni, lokacijski). Posledica velikega deleža gozdov v zasebni lasti v Sloveniji (77 % površin) je, da je izvedba večine ukrepov za izboljšanje habitatov in vrst vezana na namenska sredstva, ki v preteklosti niso bila zagotovljena na sistemski ravni. Tako je bilo pridobivanje znanja in zagotavljanje finančnih sredstev za izvedbo ukrepov vezano zgolj na različne projekte, pri katerih je aktivno sodeloval tudi Zavod za gozdove Slovenije.

V letu 2016 je bil sprejet Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki med drugim ustanavlja tudi proračunski sklad za gozdove (gozdni sklad). Financira se iz prihodkov iz razpolaganja z državnimi gozdovi in letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov. Sredstva iz gozdnega sklada so med drugim namenjena tudi za financiranje ukrepov na območju Natura 2000 v zasebnih gozdovih v skladu s Programom upravljanja območij Natura 2000 in Programom vlaganj v gozdove, ki ga na podlagi nacionalnega gozdnega programa pripravi Zavod za gozdove Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.

H koriščenju sredstev se je aktivno pristopilo v letu 2018, saj pred tem še ni bilo zagotovljenih vseh pogojev za samo koriščenje sredstev. V drugi polovici leta 2018 so bile številne aktivnosti usmerjene k iskanju primernih objektov za izvedbo in financiranje ukrepov za Natura 2000 v zasebnih gozdovih. Na podlagi karte območij zasebnih gozdov v Naturi 2000 v gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot s prvim letom veljavnosti 2019 so se poiskala tista območja – cone, ki so pomembne predvsem za habitate vrst na območjih Natura 2000. V letu 2018 sta se izvajala dva ukrepa, in sicer »ohranjanje biotopov – prepuščanje biotopov naravnemu razvoju« oz ekocelice brez ukrepanja ter »načrtno puščanje stoječe biomase v gozdu«. V okviru ukrepa prepuščanja biotopov naravnemu razvoju se za dobo 20 let iz gospodarjenja izvzame določena površina gozda, kot odškodnino se nameni 20 letni možni posek. V okviru načrtnega puščanja stoječe biomase se stoječe drevje označi in prepusti naravnemu razvoju do njegovega propada, lastnik pa za to dobi odškodnino. Tudi v letu 2019 je bil poudarek na realizaciji zgoraj opisanih ukrepov,  so se pa začeli izvajati tudi preostali biomeliorativni ukrepi. S posodobitvijo Pravilnika o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove v začetku leta 2019 pa je omogočila razširitev nabora ukrepov za financiranje oz. sofinanciranje iz gozdnega sklada v zasebnih gozdovih na območjih Natura 2000 in sicer predvsem na področju obnove, nege in varstva gozdov (ciljno za gozdne habitatne tipe in gozdne kure). 

Iz gozdnega sklada je v naslednjih letih predvideno financiranje oziroma sofinanciranje ukrepov za izboljšanje in ohranjanje stanja vrst in habitatnih tipov območij Natura 2000 v višini 750.000 EUR na leto.  S tem so se zagotovila sistemska sredstva za skrb za Natura 2000 območja v gozdovih Slovenije.

Za ukrepe, ki pa se zaradi vplivov podnebnih sprememb razvoja stroke šele razvijajo pa se v prihodnje še vedno financira v okviru drugih finančnih mehanizmov še posebej projektnih sredstev in sredstev Podnebnega sklada.

Vključeni deležniki, partnerji, organizacije, strokovnjaki...

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenski državni gozdovi, d.o.o., Zavod RS za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije.