Izboljšanje stanja obrečnih gozdnih habitatnih tipov in vrst

Kratka vsebina/povzetek

Projekt z naslovom Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri (akronim: GoForMura) je eden izmed najpomembnejših projektov Oddelka za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine na Gozdarskem inštitutu Slovenije v zadnjih letih. Varstvo gozdnih območij Natura 2000 je v slovenskem gozdarstvu in gozdarskem načrtovanju v zadnjih letih namreč postalo ena izmed najpomembnejših tem. Razlog je predvsem v velikem prostorskem obsegu teh območij, številnih novih načrtovalskih, raziskovalnih in podatkovnih zahtevah in v omejitvah gospodarjenja z gozdovi. Projekt in ukrepi, ki so se izvajali v poplavnih obrečnih gozdovih ob Muri so rezultat predhodnih raziskav poplavnih, močvirnih in obrežnih gozdovih v Sloveniji (glej prejšnjo dobro prakso) in same demonstracije od teorije v prakso na kakšen način se ukrepi za izboljšanje stanja gozdnih habitatnih tipov in vrst lahko izboljšajo.

Prostorska in časovna opredelitev dobre prakse

Projekt »Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri« je bil izveden v obdobju med 3. 2. 2015 in 31. 1. 2017, in sicer v okviru Finančnega mehanizma EGP 2009–2014.

Vsebina dobre prakse

a) Razlogi, ki so pripeljali do prijave in izvedbe aktivnosti projekta (kratka zgodovina problematike, ki je bila obravnavana v okviru projekta)

Projekt je obravnaval dva gozdna habitatna tipa (GHT), in sicer habitatni tip 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris) in prednostni habitatni tip 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae). Za oba GHT je bilo ugotovljeno, da sta v slabem stanju (ocena U2-). Problematika GHT je povezana z regulacijami Murine struge v 60. letih in s hidromelioracijami kmetijskih zemljišč (kanaliziranje toka in hidromelioracije zmanjšanje in krajšanje poplav in izsušitev zemljišč znižanje podtalnice). Z njimi so se pogoji za ljudi in kmetijstvo izboljšali, poslabšali pa so se za gozdove. Motena preskrba dreves z vodo je poslabšala vitalnost drevja in možnost njihovega preživetja (Levanič, 1993; Čater in Batič 1999). Posledično, zaradi pomanjkanja vode v času vegetacije hrast dob, veliki jesen in beli gaber že od sredine 70. let ne tvorijo več poznega lesa (GIS 2009, nepublic.). Še dodatno se stanje slabša zaradi onesnaževanja podtalnice in zaradi bolezni (Kelenc, 2008). Manj uničujoči so bili direktni ukrepi za vrbovja in jelševja. Vendar se kljub vsemu njihovo stanje močno poslabšuje predvsem zaradi izsekavanja vrst, spreminjanja tega GHT v travnike ali gospodarsko donosnejše gozdove (kloni topola), širjenja kompetitivnih drevesnih vrst s sosednjih v ta GHT, širjenja invazivnih tujerodnih vrst itn.

b) Glavni namen projekta in izvedene aktivnosti/ukrepi v okviru projekta (rezultati projekta na terenu)

Z namenom ohranjanja genskega sklada avtohtonih populacij izbranih drevesnih vrst in izboljšanja ohranitvenega stanja gozdnih habitatnih tipov sta bila v projektu izvedena varstvena ukrepa umetna obnova sestojev z avtohtonimi listavci ter odstranjevanje tujerodnih rastlinskih invazivnih vrst. Obnova sestojev s sadnjo avtohtonih listavcev je bila izvajana na površinah, ki so bile v preteklosti zasajene z neavtohtonimi drevesnimi vrstami (rdeči bor, križanci topolov) ali spremenjene zaradi močne prisotnosti tujerodnih invazivnih vrst (amerikanski/ameriški javor ali negundovec, japonski (češki) dresnik), ter na ogoleli površini, ki je nastala po vetrolomu. Na Gornji Bistrici je bilo posekanih 158 kubičnih metrov invazivne drevesne vrste negundovca. Na 4,5 ha je bil negundovec odstranjen že v fazi mladovja. Na petih manjših površinah je bila narejena popolna obžetev japonskega dresnika, sledili sta priprava tal ter sadnja z belo vrbo in črnim topolom. Na vlažnih močvirnih rastiščih so bile sajene avtohtone in lokalno vzgojene drevesne vrste z veliko ekološko amplitudo (toleranco) – evropski črni topol (Populus nigra), bela vrba (Salix alba) in črna jelša (Alnus glutinosa). Na razvitejših obrečnih tleh z ilovico so bili osnovani sestoji s hrastom dobom (Quercus robur).

Na površini v Murski šumi, ki jo je pred tem poraščala opuščena semenska plantaža rdečega bora, smo spomladi leta 2015 osnovali dobov sestoj na površini 4,3 ha. Skupaj smo zasadili 19.000 sadik v različnih gostotah na dveh enakih površinah. Konec leta 2015 smo posadili dob tudi na dveh lokacijah v študijskem območju Gornja Bistrica, na površinah, poraščenih z negundovcem, ki se v poplavnih gozdovih Mure, razen s semeni, zelo uspešno vegetativno razmnožuje tudi z zakoreninjenjem poležanih vej. Po poseku negundovca (93 m3) in pripravi tal sta bili novembra in decembra 2015 obe površini pogozdeni. Na obeh objektih smo posadili skupno 4.900 sadik. Hrast smo sadili v večjih gostotah z namenom, da bi omogočili večjo naravno selekcijo in s tem osnovanje sestojev s sadnjo sadik (oz. umetno obnovo) na gozdnih površinah bolj približali naravni obnovi gozdnih sestojev. Proti negundovcu smo s selektivnim izborom ukrepali tudi v drugih gozdnih odsekih, kjer smo posekali dodatnih 66 m3 te drevesne vrste, torej skupaj 159 m3. V sklopu zatiranja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst so bili ukrepi usmerjeni tudi v smer zmanjševanja deleža japonskega (češkega) dresnika, katerega zatiranje je zahtevno in velikokrat neuspešno. Ukrep smo načrtovali in izvedli na petih lokacijah v študijskem območju Gornja Bistrica. Na lokaciji v Murski šumi, ki jo je pred tem poraščala klonska plantaža topola, smo konec leta 2015 osnovali prvi sestoj z avtohtonim črnim topolom v Sloveniji (Božič, 2016). Na poplavni ravnici ob reki Muri pri Gornji Bistrici smo spomladi 2016 osnovali sestoj s črnim topolom in belo vrbo (Peček, 2016). Z odstranitvijo invazivnih rastlinskih vrst smo pospeševali tudi vegetativno obnovo črnega topola s korenin in panjev. Varovali smo naravno vegetacijo na brežinah in ohranjali obstoječe obvodne strukture. Na območjih zadrževanja bobra ob brežini rečnega rokava, smo osnovali več manjših jeder mehkih listavcev. Po prvem letu je bilo uničenih že 25 odstotkov dreves črnega topola. Povprečna višina panjev je znašala 30 cm, kar omogoča razvoj številnih vegetativnih odganjkov iz panjev. Na površini ob mrtvici Sakastaš v Murski šumi, ki je nastala po vetrolomu, smo osnovali ožji robni gozdni pas jelševja. Na 1 ha površine je bilo po predhodni pripravi tal v mesecu marcu 2016 posajenih 4.000 sadik črne jelše. V zahodnem delu iste mrtvice je bilo na višjem, robnem predelu mrtvice, posajenih 2.000 sadik črne jelše, na nekoliko bolj vlažnem delu mrtvice pa 400 sadik bele vrbe. 

c) Prispevek, ki ga je imel projekt za gozdarsko prakso za območno enoto in širše za celotno Slovenijo

Uspešna izvedba ukrepov umetne obnove sestojev z avtohtonimi listavci in odstranjevanja tujerodnih invazivnih vrst je prispevala k dinamičnemu ohranjanju genskega sklada avtohtonih populacij izbranih drevesnih vrst, izboljšanju ohranitvenega stanja GTH 91E0* in GTH 91F0 ter izboljšanju habitatov bobra in vidre na projektnem območju. Ukrepi so se izkazali za učinkovite in se jih je naknadno  vključilo tudi v dva kohezijska  projekta na reki Muri in reki Dravi. Rezultati projekta so pomembni z vidika demonstracije ukrepov, ki jih je treba na določenih površinah poplavnih gozdov izvesti, da izboljšamo stanje obrečnih poplavnih gozdov. Ti ukrepi so se tudi vključili v sistemske ukrepe, ki se financirajo preko gozdnega sklada. Poleg tega se je izvajanju ukrepov pridružila tudi družba Slovenski gozdovi oz SiDG v državnih gozdovih.

Vključeni deležniki, partnerji, organizacije, strokovnjaki...

Nosilec projekta je bil Gozdarski inštitut Slovenje, sodelujoči partnerji na projektu pa so bili Zavod za gozdove Slovenije, Lutra – Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Norwegian Institute for Nature Research (NINA).

Dodatne informacije:

• http://goformura.gozdis.si/