Predstavitev manj poznanih gozdnih združb in habitatnih tipov (Natura 2000)

Kratka vsebina/povzetek

Na osnovi analize pojavljanja in zastopanosti gozdnih združb po posameznih GGO ZGS (ZGS, 2011) in ob pripravi Tipologije gozdnih rastišč Slovenije na podlagi ekoloških in vegetacijskih razmer (Kutnar in sod., 2012) smo ugotovili, da so posamezni rastiščni tipi, gozdne združbe oz. habitatni tipi (Natura 2000) zastopani na razmeroma majhnih površinah. Praviloma so te gozdne združbe (habitatni tipi) tudi slabše poznani širši strokovni javnosti. Med njimi so pogosto manjšinske gozdne združbe in naravovarstveno pomembni habitatni tipi, ki jih uvrščamo v območja Natura 2000. V okviru 7 publikacij je 6 sodelujočih avtorjev predstavilo 26 različnih rastiščnih tipov oz. skupin. Na okoli 750 strani tiskanega gradiva smo za ilustracijo vsebine uporabili preko 1000 fotografij, ki jih je prispevalo 13 avtorjev.

Prostorska in časovna opredelitev dobre prakse

Publikacije so nastale v okviru dveh CRP projektov, in sicer: 

• »Zasnova monitoringa stanja ohranjenosti manjšinskih Natura 2000 gozdnih habitatnih tipov v Sloveniji«, ki se je izvajal od julija 2014 do marca 2017. 
• »Posodobitev sistema vegetacijskih osnov za potrebe načrtovanja v gozdarstvu«, ki se je izvajal od oktobra 2011 do marca 2014. 

Vsebina dobre prakse

a) Razlogi, ki so pripeljali do prijave in izvedbe aktivnosti projekta (kratka zgodovina problematike, ki je bila obravnavana v okviru projekta)

Ker so določeni gozdni habitatni tipi ter vključene gozdne združbe zastopani na manjših površinah velikokrat izpadejo iz sistema gozdnogospodarskega načrtovanja oziroma so podvržene načrtovanju in ukrepom za prevladujoče gozdne združbe. Z dobro prakso se je predstavilo te habitatne tipe ter se jih navezalo na gozdnogospodarsko načrtovanje in izvajanje ukrepov.

b) Glavni namen projekta in izvedene aktivnosti/ukrepi v okviru projekta (rezultati projekta na terenu)

V prvi publikaciji smo predstavili vzhodnoalpsko macesnovje (Dakskobler in Kutnar, 2012), ki ga uvrščamo v habitatni tip 9420 Alpski gozdovi macesna in (ali) cemprina. 

V drugi, ki je obravnavala gozdove plemenitih listavcev, smo prikazali podgorsko-gorsko lipovje, podgorsko pobočno velikojesenovje in gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom na karbonatnih in mešanih kamninah ter podgorsko-gorsko javorovje s praprotmi na silikatnih kamninah (Dakskobler in sod., 2013a). Gozdove plemenitih listavcev uvrščamo v prednostni habitatni tip 9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih (Tilio-Acerion). 

V tretji publikaciji smo prikazali barja z visokobarjansko vegetacijo in barjanska smrekovja (Kutnar, 2013). Barja, poraščena z visokobarjansko vegetacijo, uvrščamo v prednostni habitatni tip 7110* Aktivna visoka barja. Območja poraščena z barjanskim smrekovjem pa praviloma uvrščamo v prednostni habitatni tip 91D0* Barjanski gozdovi. 

V knjigi o poplavnih, močvirnih in obrežnih gozdovih smo prikazali vrbovja s topolom in orogena vrbovja, nižinska črnojelševja, dobovja, dobovo belogabrovja in vezovja, gorske obrežne in orogene listnate gozdove ter obrežna rdečeborovja (Dakskobler in sod., 2013b). Zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena te gozdove večinoma uvrščamo v evropske habitatne tipe (Natura 2000), kot so prednostni (prioritetni) habitatni tip 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) in habitatni tip 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris). Del teh gozdov lahko uvrščamo tudi v habitatna tipa 3240 Alpske reke in lesnata vegetacija s sivo vrbo (Salix eleagnos) vzdolž njihovih bregov in 3230 Alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) vzdolž njihovih bregov. 

V peti knjigi smo opisali zelo različne toploljubne listnate gozdove, ki se pojavljajo v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti in jih gradijo kraški gaber, puhasti hrast, graden, črni gaber in mali jesen (Dakskobler in sod., 2014). Z vidika naravovarstva ima poseben pomen črnikovje, ki sodi v evropsko varstveno pomemben habitatni tip 9340 Gozdovi hrasta črnike (Quercus ilex).

V posebni knjigi smo predstavili združbe črnega in rdečega bora na karbonatni podlagi ter rušja v alpskih dolinah (Dakskobler in sod., 2015). Bazoljubno borovje uvrščamo v dva evropsko varstveno pomembna habitatna tipa; prednostni habitatni tip (Sub)mediteranski gozdovi črnega bora (9530*) in habitatni tip Jugovzhodnoevropski gozdovi rdečega bora (91R0).

Sedma knjiga prikazuje združbe na zgornji gozdni meji in nad njo, kot npr. macesnovje, alpsko ruševje, dinarsko ruševje, zelenojelševje in druge gorske grmovne združbe (Dakskobler in Kutnar, 2016). Poleg habitatnega tipa 9420 Alpski gozdovi macesna in (ali) cemprina je v tej publikaciji obravnavan tudi prednostni habitatni tip 4070* Ruševje z dlakavim slečem (Mugo-Rhododendretum hirsuti).

c) Prispevek, ki ga je imel projekt za gozdarsko prakso za območno enoto in širše za celotno Slovenijo

Predstavitev manj zastopanih gozdnih habitatnih tipov je prispevala k boljšemu poznavanju, boljši izdelavi conacije in poznavanju stanja teh gozdnih habitatnih tipov. Na ZGS so se na podlagi rezultatov popisov habitatnih tipov izvedle izobraževalne delavnice, ZGS je za potrebe obnavljanja fitocenoloških osnov zaposlil strokovnjaka s področja fitocenologije in se vedno več časa in znanja vlaga v te habitatne tipe. Vedno več ukrepov za izboljšanje in ohranjanje stanja manjšinjskih habitatnih tipov se vključuje v GGN GGE, izvaja na terenu ter se jih je vključilo tudi v kohezijske projekte in pilotna območja v LIFE IP NATURA.SI projektu. Manjšinjski habitatni tipi so tudi po zaslugi rezultatov teh CRP projektov prišli v PUN 2000 s konkretnimi ukrepi in so bili prepoznani kot ena od prioritet v gozdarstvu na področju upravljanja z območji Natura 2000. 

Vključeni deležniki, partnerji, organizacije, strokovnjaki...

V projektu »Zasnova monitoringa stanja ohranjenosti manjšinskih Natura 2000 gozdnih habitatnih tipov v Sloveniji« smo sodelovali skupaj s ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija) in UL, Biotehniška fakulteta, v projektu »Posodobitev sistema vegetacijskih osnov za potrebe načrtovanja v gozdarstvu« pa s ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija).

Dodatne informacije:

• Macesnovi gozdovi v Sloveniji: Vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnika.
• Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji: Združba gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca.
• Visokobarjanska vegetacija v Sloveniji: Zbirke šotnih mahov, rušja in smreke.
• Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji: Gozdovi vrb, jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokih.
• Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji: Toploljubni gozdovi kraškega gabra, puhastega hrasta, gradna, črnega gabra in malega jesena v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti države.
• Bazoljubno borovje v Sloveniji: Združbe črnega in rdečega bora na karbonatni podlagi in rušja v alpskih dolinah« je izšla leta 2015 in nastala v okviru CRP projekta.
• Macesnovje, ruševje, zelenojelševje in druge gorske grmovne združbe v Sloveniji: Združbe macesna, rušja, zelene jelše, jerebike, kranjske kozje češnje, velikolistne in Waldsteinove vrbe na zgornji gozdni meji in nad njo.