Sodelovanje pri inventarizaciji belohrbtega in triprstega detla

Kratka vsebina/povzetek

Rezultati načrtnega popisa belohrbtega in triprstega detla na območju Natura 2000 Kočevsko so bili pred pričetkom projekta pomanjkljivi, še slabše, znanih podatkov o prisotnosti obeh vrst v gozdnem prostoru je bilo zelo malo. Glede na gozdnatost in velikost območja Natura 2000 Kočevsko ter skladno s poznavanjem terenskih in sestojnih značilnosti gozdov s strani ZGS in ZRSVN, smo si s projektom LIFE Kočevsko zadali cilj pridobiti boljše podatke o številčnosti (prisotnosti) obeh vrst v gozdovih projektnega območja. Popis oz. evidentiranje prisotnosti obeh vrst v letu 2015 (inventarizacija stanja)  in ponovitev popisa v 2018 je pomembno prispeval k seznanjanju s stanjem obeh populacij ter predstavljal osnovo za oblikovanje upravljavskih con kot tudi okvir umeščanja ukrepov za vrsti v prihodnje.

Prostorska in časovna opredelitev dobre prakse

Projekt LIFE Kočevsko je potekal na območju Natura 2000 Kočevsko, ki je s slabimi 107.000 ha tudi največje Natura 2000 območje v Sloveniji. Dve izmed ciljnih vrst, za kateri sta bili v projektu izvedeni načrtovani ukrepi, sta bili tudi belohrbti (Dendrocopos leucotos) in triprsti detel (Picoides tridactylus). Z evidentiranjem izhodiščnega stanja (popisi) obeh vrst detlov smo se osredotočili na gozdnate dinarske grebene in področja sklenjenih gozdov. Popisi so potekali od februarja do maja 2015 (ponovitev tudi v 2018).

Vsebina dobre prakse

a) Razlogi, ki so pripeljali do prijave in izvedbe aktivnosti projekta (kratka zgodovina problematike, ki je bila obravnavana v okviru projekta)

Belohrbti in triprsti detel sta del gozdnega ekosistema in že iz tega stališča težko opazna in prepoznana. Sta tudi vrsti, ki v skladu s PUN 2000 zahtevata največje omejitve pri gospodarjenju z gozdovi. Vrsti sta specializirani na ohranjene jelovo-bukove gozdove z veliko odmrle (predvsem stoječe) mase v različnih fazah odmiranja, ki se večinoma nahaja na odmaknjenih, zaprtih predelih ter v nedostopnih gozdnih rezervatih in ekocelicah. Zaradi težavnosti izvajanja popisa (zahtevnejši tereni v zimskem in zgodnjepomladanskem času) in nepoznavanja habitatnih razmer popisovalcev so bili podatki o popisih obeh vrst detlov v preteklosti pomanjkljivi. Ker ni bilo zanesljivih podatkov je bilo treba izvesti inventarizacijo stanja obeh vrst, da se je lahko oblikovala nova conacija ter upravljavska cona in lahko načrtovali ukrepi.

b) Glavni namen projekta in izvedene aktivnosti/ukrepi v okviru projekta (rezultati projekta na terenu)

Glavni namen je bil pridobitev podatkov o številčnosti obeh vrst detlov in določitev upravljavskih con za obe vrsti, ki predstavljata okvir za umeščanje naravovarstvenih ukrepov za vrsti v prihodnje. Popisne točke za obravnavani vrsti so bile izbrane na podlagi poznavanja ekoloških zahtev obeh vrst. Ključnega pomena za določitev popisnih točk na območju Natura 2000 Kočevsko je bila baza podatkov o sestojih (ZGS). Uporabljeni parametri za določitev popisne točke so bili: večji delež odmrle mase in visoke lesne zaloge, drevesna sestava, prisotnost ekocelic in gozdnih rezervatov, gospodarski gozdovi z minimalno realizacijo načrtovanega poseka v razvojni fazi debeljaka, pomlajenca ali raznomernih sestojev. S popisi v letu 2015 smo potrdili prisotnost belohrbtega detla na 36 in triprstega na 30 popisnih točkah. Za obe vrsti je izračunana gostota glede na popisno površino na 0,2 teritorialnega para/km2. 

c) Prispevek, ki ga je imela aktivnost za gozdarsko prakso za območno enoto in širše za celotno Slovenijo

Zaposleni na ZGS območni enoti Kočevje, Novo mesto in Postojna (delujoče OE na območju Natura 2000 Kočevsko) so s poznavanjem uporabljene metode popisov, uporabo le-te oz. aktivnim sodelovanjem pri izvedbi popisov pridobili izkušnje s prepoznavanjem obeh vrst detlov, seznanili so se z ekološkimi in prehranskimi zahtevami obeh vrst, s popisi so pridobili konkretne podatke o pojavljanju obeh vrst detlov na njihovem območju ter konkretna navodila za izvedbo ukrepov za vrsti in umeščanje le-teh v prostor. Na ravni Slovenije smo z izvedbo obsežnih popisov pridobili boljše podatke o številčnosti vrst, o poznavanju stanja obeh populacij na območju ter na osnovi podatkov uskladili upravljavski coni obeh vrst. Omenjen pristop in način izvedbe je tako lahko podlaga za conacijo drugih vrst gozdnih ptic oz. živali v gozdovih.

Ključno je bilo, da se je pred začetkom popisa izvedlo delavnice na katerih se je skupaj z revirnimi gozdarji na podlagi kriterijev habitata iz točke b preverilo habitatne razmere in izobrazilo revirne gozdarje o ekoloških zahtevah obeh detlov. Revirni gozdarji so na podlagi svojega znanja o habitatu in predstavljenih ekoloških zahtevah na delavnicah še podrobneje določili potencialna območja pojavljanja detlov. 

Vključeni deležniki, partnerji, organizacije, strokovnjaki...

Od skupaj 353 popisnih točk smo pretežni del popisnih točk (239) popisali projektni partnerji (ZGS OE Kočevje – 16 popisovalcev) in ZGS OE Novo mesto ter ZRSVN OE Ljubljana (3 popisovalci) in OE Novo mesto (3 popisovalci). Del popisnih točk (114) je izvedel zunanji izvajalec – DOPPS (6 popisovalcev). Pred popisi v letu 2018 smo izvedli kabinetno delavnico s predstavitvijo manjše študije dr. Al Vrezca (NIB) o prehranjevalni bazi belohrbtega detla v okolici zasedenih teritorijev na Kočevskem, ki je nastala v okviru projekta LIFE Kočevsko.

Dodatne informacije:

• Priročnik za izvajanje gozdarskih ukrepov za izboljšanje stanja ogroženih vrst na območjih Natura 2000.