Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje Natura 2000 vrst na Kočevskem

Kratka vsebina/povzetek

S projektom »Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko«, LIFE Kočevsko (LIFE13 NAT/SI/000314), smo izvedli različne konkretne gozdarske ukrepe za ohranitev in izboljšanje populacije in življenjskega prostora divjega petelina (Tetrao urogallus), gozdnega jereba (Bonasa bonasia), belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos), triprstega detla (Picoides tridactylus) in orla belorepca (Haliaeetus albicilla) na skupaj 273 prostorsko ločenih lokacijah znotraj upravljavskih con. Pomemben doprinos projekta je predstavljala tudi aktivna komunikacija z različnimi deležniki o pomenu varstva ranljivega podzemnega habitata ter s tem ohranitve dinarskega endemita, človeške ribice (Proteus anguinus).

Prostorska in časovna opredelitev dobre prakse

Območje Natura 2000 Kočevsko je predstavljalo okvir oz. projektno območje izvajanja aktivnosti projekta LIFE Kočevsko. Kočevska je vključena v omrežje Natura 2000 po ptičji in habitatni direktivi. Tu ciljno varujemo 4 rastlinske in 60 živalskih vrst ter 12 habitatnih tipov. Projektno območje v celoti vključuje tako SPA kot SCI Kočevsko in obsega 106.809 ha, s čimer je po površini največje območje Natura 2000 v Sloveniji. Projekt smo v sodelovanju 4 partnerjev izvajali v obdobju od 1. 9. 2014 do 28. 2. 2019.

Vsebina dobre prakse

a) Razlogi, ki so pripeljali do prijave in izvedbe aktivnosti projekta (kratka zgodovina problematike, ki je bila obravnavana v okviru projekta)

Območje Natura 2000 Kočevsko je največje Natura 2000 območje v RS. Je najbolj gozdnato območje Natura 2000 v RS in eno biotsko najpestrejših ter v celoti obsega SCI in SPA območje Natura 2000 Kočevsko. Območje tudi zato predstavlja eno od prioritet PUN2000 (2015–2020).
Kljub na videz dobro ohranjeni naravi je obstoj nekaterih vrst ogrožen; posamezne vrste z območja Kočevske izginjajo. Najbolj ogrožene med njimi so divji petelin (Tetrao urogallus), gozdni jereb (Bonasa bonasia), belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) in triprsti detel (Picoides tridactylus) ter orel belorepec (Haliaeetus albicilla). Neizvajanje aktivnih ukrepov za zagotavljanje ugodnega stanja tarčnih vrst, neupoštevanje ekoloških (tudi habitatnih) zahtev tarčnih vrst pri gospodarjenju z gozdom in divjadjo, človeške motnje v habitatih tarčnih vrst so ključne grožnje identificirane na projektnem območju.

b) Glavni namen projekta in izvedene aktivnosti/ukrepi v okviru projekta (rezultati projekta na terenu)

DETLA – Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) in triprsti detel (Picoides tridactylus)

Za ogroženi žolni so ključni stari jelovo-bukovi gozdovi z velikim deležem odmrlega lesa ter pragozdovi in gozdni rezervati. Triprsti detel domuje v grebenskih gozdovih nad 800 m nadmorske višine s prisotnimi odmrlimi iglavci, belohrbti pa raje izbere zrele bukove sestoje. Hranita se s podlubniki in ličinkami hroščev, ki živijo v trhlem in razpadajočem lesu. Populacija triprstega detla je bila pred začetkom projekta ocenjena le še na 30–40 parov, belohrbtega pa samo na 10–15 parov. Glavno grožnjo detloma predstavlja premajhen delež odmrlega drevja, razdrobljenost življenjskega prostora, ki je posledica večje intenzivnosti gospodarjenja in odpiranje gozda s prometnicami.

V sklopu projekta LIFE Kočevsko smo:

• S ciljem dolgoročnega zagotavljanja ustreznega deleža odmrle in odmirajoče lesne mase v gozdu (prepuščanje dreves ter delov gozda naravnemu razvoju) smo zakupili 29 ha ekocelic ter 300 habitatnih dreves v zasebnih gozdovih za dobo 20 let. V državnih gozdovih, pretežno na območju grebena Kočevskega roga, smo na novo izločili 100 ha ekocelic in te dele gozdov prav tako prepustili naravnemu razvoju.
• Enakemu cilju smo sledili z izvedbo negovalnega dela – obročkanjem posameznih dreves, in sicer na površini 200 ha gozdov v razvojni fazi drogovnjak ter obročkanjem posameznih dreves bukve B in C razširjenega debelinskega razreda (skupno 1200 m3) v pomlajencih.

Divji petelin je bil še pred nekaj desetletji stalnica zrelih in presvetljenih gozdov na grebenih Stojne, Velike in Goteniške gore ter celo Kočevskega Roga. Leta 1980, ko je bil lov nanj ukinjen, je bilo znanih še okoli 40 aktivnih rastišč, že leta 2000 samo še 20, danes pa le še 2 aktivni rastišči! Tudi gozdni jereb je bil kljub »prikritemu« načinu življenja na Kočevskem, še v prejšnjem stoletju, dokaj razširjena vrsta, predvsem na zaraščajočih območjih, danes ga žal le še redko vidimo. Ujme v zadnjih letih, ki so razlog za prostrane ogolele površine ter degradirane in presvetljene gozdove so vrsti, v smislu zagotavljanja primernih habitatnih razmer, pisane na kožo. Vrsti izginjata zaradi spremembe v gospodarjenju na rastiščih in staniščih. Primanjkuje gozdnih vrzeli, jas, posek poraščenih s plodonosnimi zelmi in jagodičjem za prehrano, zgradba gozdne zarasti je premalo pestra in razgibana. Problematično je krmljenje divjadi, povečalo se je število talnih plenilcev gnezd.

V sklopu projekta LIFE Kočevsko smo: 

• Za izboljšanje prehranjevalnega habitata obeh gozdnih kur vzpostavili 20 prehranjevalnih ograj (7000 m) in jih označili z vidnimi lesenimi oznakami. Sledila je sadnja 7500 sadik plodonosnega drevja ter skupin smreke v in izven ograj.
• S paleto različnih negovalnih del – pripravo tal, vzpostavitvijo novih posek, presek, preletnih koridorjev, mulčenjem brežin gozdnih cest načrtno pristopili k oblikovanju mozaične strukture gozda in drugih površin na rastiščih divjega petelina (ca. 10 ha površin).
• Vzpostavili 1794 ha mirnih con na območju centralnih rastišč divjega petelina.
• V sodelovanju z LPN Medved vzpostavili ažuren kataster lovskih objektov (na območju LPN) ter na območju mirnih con umaknili 18 lovskih objektov.
• S postavitvijo 20 mehanskih cestnih zapornic s pripadajočimi prometnimi znaki spremenili režim posameznih gozdnih cest in prispevali k zmanjšanju motenj človeka na območju mirnih con.

Orel belorepec (Haliaeetus albicilla)

Orel belorepec je na Kočevskem deležen velike pozornosti vse od 80-tih let prejšnjega stoletja, ko je bilo v bližini umetnega Reškega jezera pri Kočevski Reki zabeleženo njegovo prvo gnezdenje v Sloveniji. Mogočni jadralec z razponom kril do 2,5 m se je tu naselil zaradi miru in prehranskih možnosti, ki jih nudita akumulacija in bližnja Kolpa. Hrani se predvsem z ribami, ki jih pobira tik pod vodno površino, delno pa tudi z manjšimi sesalci, vodnimi pticami in mrhovino. Manjša gnezdilna uspešnost v zadnjem obdobju in celo opustitev prvotnega gnezda ob Reškem jezeru je posledica motenj v času gnezdenja: gozdarska dela, preleti zračnih plovil, številne nenadzorovane (razpršene) aktivnosti človeka v neposredni bližini – opazovanje, fotografiranje, nabiranje gob ter čolnarjenj in ribolov.

V sklopu projekta LIFE Kočevsko smo: 

• vzpostavili mirno cono v okolici aktualnega gnezda in zgornjega dela Reškega jezera, ki predstavlja glavni prehranjevalni habitat orla belorepca;
• vzpostavili 1. zimsko krmišče za ujede v RS, ki ga zalagamo z mrhovino v obdobju dec.–jun.;
• vzpostavili nadzor nad gnezdom (2 lokaciji) in zimskim krmiščem z nadzornimi kamerami;
• vzpostavili Orlovo pot (930 m) z info tablami in didaktičnimi pripomočki, vzpostavili 3 opazovalnice ob Reškem jezeru z urejenimi dostopnimi potmi, ki so nujne za usmerjen obisk jezera in zmanjšanje motenj človeka.

c) Prispevek, ki ga je imel projekt za gozdarsko prakso za območno enoto in širše za celotno Slovenijo

V okviru projekta LIFE Kočevsko so bili na podlagi evidentiranja izhodiščnega stanja tako gozdov kot ciljnih vrst projekta na območju Natura 2000 Kočevsko, oblikovanja upravljavskih con za vrste, priprave podrobnih izvedbenih načrtov, izvedeni konkretni naravovarstveni ukrepi za vrste Natura 2000 na skupno 273 po projektnem območju razpršenih lokacijah v gozdu. Za to je bilo nujno sodelovanje ZGS OE Kočevje, OE Novo mesto in OE Postojna; tudi zato v primeru projekta LIFE Kočevsko govorimo o največji projektni skupini na ZGS. Uspešna realizacija načrtovanih ukrepov je zahtevala izvedbo številnih terenskih delavnic in izobraževanj zaposlenih (tako članov projektne skupine kot zaposlenih na ZGS); posledično smo vzpodbudili in omogočili tako prenos novih znanj ter pozitivnih praks med zaposlenimi kot prispevali k drugačnemu, »nelesnemu« pogledu na gozd. S ciljem implementacije ukrepov za vrste Natura 2000 v gozdove smo sodelovali pri izdelavi različnih strokovnih podlag, sodelovali smo pri dopolnjevanju šifrantov, evidenc ipd. in na ta način prispevali k izboljševanju sistema gospodarjenja in razvoja gozdov. V sodelovanju s partnerji, predvsem pa različnimi deležniki v lokalni skupnosti, smo z vzpostavitvijo mirnih con za vrste, Orlove poti, treh opazovalnic in urejenih poti do njih pomembno prispevali k zmanjšanju in usmerjanju antropogenih vplivov na teh območjih.

LIFE Kočevsko je zato vsekakor demonstracijski projekt, ki nadgrajuje program upravljanja območij Nature 2000 ter predstavlja način in podlago za širitev dobrih praks aktivnega varstva območij Natura 2000 v Sloveniji in širši Dinarski regiji.

Vključeni deležniki, partnerji, organizacije, strokovnjaki...

Projekt je uspešno vodil konzorcij 4 partnerjev: Občina Kočevje v vlogi vodilnega partnerja, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje, Zavod RS za varstvo narave ter Ljudska univerza Kočevje.

Tekom izvajanja projekta – evidentiranja izhodiščnega stanja, priprave izvedbenih načrtov, vzpostavitve prenosa znanj in izkušenj tako o ekoloških zahtevah posameznih vrst, stanju življenjskega prostora (habitatov) kot možnih ukrepih v gozdovih, smo sodelovali s številnimi deležniki. Ob sodelovanju lastnih strokovnjakov (ZGS OE Kočevje, Novo mesto, Postojna), partnerjev, predvsem ZRSVN, sta v projektu svoje znanje z nami delila Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS) ter Nacionalni inštitut za biologijo. Velik poudarek smo v projektu namenili prenosu novih znanj in izkušenj na operativni nivo tako v okviru lastne inštitucije (sodelovanje revirnih gozdarjev in lovcev pri popisih vrst, priprava in izvedba ukrepov na terenu) kot tudi drugih inštitucij in lokalnih akterjev, ki pomembno soustvarjajo ta prostor (SKZG RS, Gozdarstvo Grča – do 2017, SiDG, LPN Medved, Lovska zveza Slovenije, Planinsko društvo Kočevje, Ribiška družina Kočevje, Policijska postaja Kočevje, Fotografsko društvo Kočevje, občani …). Slednje je bilo nujno potrebno za dosego ambiciozno zastavljenega cilja, to je postati demonstracijski projekt za izvajanje ukrepov za vrste Natura 2000, kar nam je z izvedbo projekta tudi uspelo.

Dodatne informacije:

• Priročnik za izvajanje gozdarskih ukrepov za izboljšanje stanja ogroženih vrst na območjih Natura 2000.