Kmetijstvo

Avtorji: mag. Mateja Žvikart (Zavod RS za varstvo narave), Nino Kirbiš, Jure Čuš (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)

Sodelujoči: dr. Ida Jelenko Turinek (Ministrstvo za okolje in prostor), Adrijan Černelč, mag. Valerija Slemenšek (Javni zavod Kozjanski park), dr. Janko Rode, Dominika Klavž (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), Jelka Brdnik, Petra Korenak (Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj), Štefka Goltnik, Vesna Čuček (Kmetijsko gozdarski zavod Celje), Anton Zavodnik (Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana), Jože Vončina, Darja Zadnik (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica)

Predstavljene dobre prakse so povzete po poročilu Pregled dobrih praks s področja sonaravnega kmetijstva v Sloveniji, ki je nastal v akciji A.4.1 projekta LIFE-IP NATURA.SI.

Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Skozi generacije smo jo ohranili v takšni meri, da več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote idr.). V Sloveniji je 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države.

Območja Nature 2000 v 70 % pokriva gozd, nekaj več kot 20 % pa kmetijske površine. Povprečna kmetija v območjih Nature 2000 ima v uporabi 5,89 ha kmetijskih zemljišč in skoraj 7 glav velike živine. V primerjavi s povprečno kmetijo v Sloveniji je to nekaj manj površine v hektarih in nekaj več glav velike živine.

Ukrepi v kmetijstvu zaradi Nature 2000 so med manjšimi po obsegu. Skupna kmetijska politika podpira tudi okoljevarstvene ukrepe. Med specifičnimi cilji so tudi prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti ter trajnostno upravljanja voda, tal in zraka.

Pregled dobrih praks je eden izmed rezultatov akcije A.4 – pripravljalne aktivnosti za okrepljeno in izboljšano izvajanje Programa upravljanja območij Natura 2000 (PUN 2000) na terenu. Podaja pregled aktualnih in preteklih dobrih praks, ki prispevajo k ohranjanju vrst in habitatnih tipov v kmetijski krajini. Kriteriji, ki so bili upoštevani pri opredeljevanju dobrih praks, so:

• Izvedene aktivnosti, ki imajo realizirane merljive učinke, in aktivnosti v izvajanju, ki že imajo rezultate v daljšem časovnem obdobju.
• Izvajanje prilagojenih kmetijskih praks in aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju in izboljšanju vrst in habitatnih tipov v kmetijski kulturni krajini.
• Aktivnosti, ki imajo pozitiven vpliv na naravo in se odraža kot:
  • Povečan vpis v ukrepe, ki spodbujajo izvajanje prilagojenih kmetijskih praks (npr. ciljni naravovarstveni KOPOPi).
  • Izboljšanje stanja vrst, habitatnih tipov, strukture in življenjskega prostora.
  • Olajšanje načina izvedbe - ukrepi so za kmetovalce bolj privlačni in zanimivi za izvajanje.
  • Večja ciljnost ukrepov za doseganje rezultatov.
  • Večja pripravljenost za sodelovanje in izvajanje ukrepov.

Zbrane dobre prakse predstavljajo skupek pobud, ki so nastale v obliki ukrepov, intervencij, projektov, sodelovanja in drugih prizadevanj za izvajanje aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju narave ter zavarovanih vrst in habitatnih tipov.