Komunikacija in sodelovanje
Prireditev Praznik kozjanskega jabolka
Organizacija prireditve Praznik kozjanskega jabolka
Izhodišče in opis dobre prakse
Kozjanska jabolka prihajajo iz visokodebelnih travniških sadovnjakov, ki so prioritetni, naravovarstveno med najpomembnejšimi habitati v Kozjanskem parku. Jabolko iz visokodebelnih travniških sadovnjakov pomeni varovanje narave, nadaljevanje tradicije in dediščine naših prednikov, blagostanje in zdravo hrano ter simbol prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega parka in identifikacije domačinov z zavarovanim območjem. Pred 22 leti se je Kozjanski park vključil v nacionalni projekt OTS – obnove travniških sadovnjakov in na tej vsebini gradi še danes. Še več, ohranjanje travniških sadovnjakov je v Kozjanskem regijskem parku tako pomembno, da so iskali in našli dober način, kako širši javnosti predstaviti nujnost ohranjanja tega habitata.
V Kozjanskem parku vsako leto organizirajo prireditev na temo visokodebelnih sadovnjakov in vsega kar iz tega izhaja, na kateri prestavijo strokovno delo Javnega zavoda Kozjanski park, hkrati pa omogočajo domačinom, da se predstavijo s svojimi produkti.
V vseh teh letih je prireditev ostala zvesta svojemu poslanstvu in se razvila v osrednjo in zelo odmevno okoljsko, etnološko in naravovarstveno prireditev domačinov brez »globalnega« kiča in kramarije. Postala je tudi eden od največjih naravovarstvenih in okoljskih dogodkov v državi. Prireditev je vsebinsko vpeta v sodobna prizadevanja po trajnostnem, krožnem in sonaravnem razvoju, ob upoštevanju načel varstva narave. Praznik kozjanskega jabolka pomembno vpliva na prepoznavnost Kozjanskega, sejemsko dogajanje pa opisujejo kot »okoljski sejem z dušo«. Odlična parkovna praksa nege visokodebelnih travniških sadovnjakov rezultira v zdravem jabolku, ki je »več kot zgolj sadež«, ohranjeni krajini, naravi in sonaravnem trajnostnem razvoju, kar je tudi osrednja zgodba teh dogodkov.
Sejemski del Praznika kozjanskega jabolka dopolnjujejo številni dogodki, ki jih organizirajo skupaj z lokalnimi društvi:
- Pohod po kozjanskih sadovnjakih, ki je uvod v praznik, organizirajo skupaj s Planinskim društvom Podčetrtek.
- Aškerčev večer organizirajo skupaj s kulturnim društvom Podsreda.
- Športno društvo Podsreda organizira rekreacijski tek na grad Podsreda, »S kozjanskim jabolkom v Podsredi do bolj zdravega življenja«.
- Kolesarska sekcija Orans iz Bistrice ob Sotli organizira kolesarjenje »Z jabko na kolo«.
- Gobarsko društvo Kozjansko-Kozje pripravi razstavo gob.
Učinki oz. rezultati dobre prakse
V organiziranju prireditve niso več sami, kar jim je seveda dodatna vzpodbuda in motivacija, saj vidijo, da je kraj prireditev vzel za svojo. V prvih letih so se ponudniki predstavljali nekje na 7 do 10 stojnicah. Danes beležijo okoli 170 ponudnikov in okoli 20.000 obiskovalcev vsako leto.
Promocija naravovarstvenih ukrepov v kmetijstvu
Vključevanje lastnikov zemljišč v naravovarstvene ukrepe SKP
Izhodišče in opis dobre prakse
Skozi celotno obdobje izvajanja Programa razvoja podeželja (PRP) je vpis v naravovarstvene KOPOP ukrepe slabši v primerjavi z ostalimi KOPOP ukrepi. Za povišanje vpisa je bilo smiselno financiranje promocije naravovarstvenih operacij ukrepa KOPOP.
Iz naslova ukrepa Tehnične pomoči PRP 2014–2020 je bila financirana promocija naravovarstvenih operacij ukrepa KOPOP preko Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), ki je na terenu (na devetih ciljnih območjih Natura 2000: Drava, Dravinja, Goričko, Ličenca pri Poljčanah, Ljubljansko barje, Mura, Šentjernejsko polje, Planinsko polje, Volčeke) izvajal ozaveščevalno – promocijske aktivnosti za kmetijske svetovalce in kmete. Del aktivnosti je bil namenjen tudi krepitvi sodelovanja z javno službo kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Učinki oz. rezultati dobre prakse
Okrepljene in ciljno usmerjene promocijsko-ozaveščevalne aktivnosti so pripomogle k boljšemu razumevanju ciljnih naravovarstvenih ukrepov.
Promocija vpisa v naravovarstvene ukrepe KOPOP – projekti
Izhodišče in opis dobre prakse
V Sloveniji so se v času SKP 2014-2020 izvajali tudi komplementarni projekti, ki so bili financirani iz drugih finančnih mehanizmov (Evropski sklad za regionalni razvoj, finančni mehanizem LIFE, EEA sklad, državno financiranje). Nekateri upravljavci zavarovanih območij so skupaj z ZRSVN promovirali k vpisu v naravovarstvene ukrepe KOPOP. Dva primera takšnih projektov:
1) Gorički travniki
V projektu Gorički travniki je Javni zavod Krajinski park Goričko odkupil 4,6 ha ekstenzivnih travnikov. Z aktivnim nagovarjanjem lastnikov travnikov k vključevanju v naravovarstvene ukrepe KOPOP se je v ukrepa Traviščni habitati metuljev (MET) in Posebni traviščni habitati (HAB) vključilo 70 kmetijskih gospodarstev s skupno površino več kot 70 ha.
2) LJUBA
Pri projektu LJUBA je javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje s ciljano komunikacijo in vpisom površin v KOPOP ukrepe in nadstandarda naredil prvi korak k prekinitvi negativnega trenda upadanja tako površin kot kvaliteti habitatnega tipa. Komunikacijo in vpis so ciljno usmerjali na območju dveh ogroženih habitatnih tipov:
- HT 6410 – Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae): Velik del dela za izboljšanje stanja habitatnega tipa je vključeval komunikacijo s kmeti in umestitev površin habitatnega tipa v ustrezen KOPOP ukrep – predvsem VTR (58 ha) in Steljniki – ST (6 ha) ter pogodbe o nadstandardu (6 ha), ki ne dovoljujeta vnosa hranil. Površin z ustreznim upravljanjem na območju habitatnega tipa je 70 ha.
- HT 6510 – Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis): Velik del dela za izboljšanje stanja habitatnega tipa je vključeval komunikacijo s kmeti in umestitev površin habitatnega tipa v ustrezen KOPOP ukrep, predvsem Posebni traviščni habitati – HAB (61 ha), Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov – VTR (56 ha) in Steljniki – STE (2 ha) ter pogodbe o nadstandardu (1 ha).
Učinki oz. rezultati dobre prakse
Upravljavci zavarovanih območij so zaznali možnost komunikacije s kmetovalci na območjih kot primer dobre prakse pri povišanju vpisa v ustrezne KOPOP ukrepe.
Vir:
Danev G., Polak L. J., Glogovčan P., Gabrovšek K., Škvarč A., Žvikart M. Načrt upravljanja s projektnim območjem Ljubljansko barje – Načrt zagotavljanja dolgoročnih učinkov projekta. LJUBA, Ljubljana, 2016
Promocija vpisa v naravovarstvene ukrepe KOPOP
Izhodišče in opis dobre prakse
Zaradi slabega vpisa v naravovarstvene operacije KOPOP je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) skupaj s partnerji pričelo aktivno izvajati promocijo določenih operacij.
Promocija vpisa v ciljne naravovarstvene operacije ukrepa KOPOP se je izvajala preko strokovnih prispevkov v tiskanih (Kmečki glas) in elektronskih medijih (Mreža za razvoj podeželja) ter na Kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni in Kmetijsko-obrtnem sejmu Komenda. Pri predstavitvah na dogodkih na razstavnem prostoru MKGP sodelujejo tudi strokovnjaki ZRSVN, upravljavcev zavarovanih območij, nevladnih organizacij, izobraževalno raziskovalnih ustanov ipd.
Učinki oz. rezultati dobre prakse
Izvajanje promocije v različnih medijih in na različnih dogodkih je zagotovo prispevalo k vpisu v naravovarstvene intervencije ukrepa KOPOP, ki se je z leti izvajanja PRP višal.
Izmenjava izkušenj
Organiziranje dogodkov za izmenjavo izkušenj
Izhodišče in opis dobre prakse
Slovenija je članica Evropske skupnosti in se glede upravljanja območij Natura 2000 in ohranjanjem ugodnega stanja vrst/habitatnih tipov spopada s podobnimi težavami kot ostale države članice. V preteklih letih in desetletjih je bilo tudi s strani Evropske komisije sofinanciranih veliko naravovarstvenih projektov (za upravljanje z območji Natura 2000 imamo celo samostojen finančni inštrument LIFE), zato izkušenj nedvomno ne manjka. Težava pa je v izmenjavi znanja in izkušenj. Zato so dogodki, kjer se na enem mestu zberejo evropski strokovnjaki z določenega področja, ključni za prenos znanja in izkušenj.
V okviru projekta LIFE TO GRASSLANDS je bila zato posebna pozornost namenjena širjenju znanja in izmenjavi izkušenj. V ta namen je bila meseca maja 2019 na Ptuju organizirana mednarodna konferenca, ki so se je udeležili vsi ključni strokovnjaki različnih pristopov upravljanja travišč. Predstavljene so bile izkušnje t.i. result-based pristopov iz Irske, Avstrije, Romunije in Češke. Dodana vrednost dogodka pa niso bile zgolj predstavitve, temveč predvsem možnost, da so lahko udeleženci konference individualno poklepetali z vsakim od strokovnjakom.
Učinki oz. rezultati dobre prakse
Z organizacijo takih dogodkov se omogoči učinkovit prenos znanja in izkušenj. S poznavanjem obstoječih praks strokovnjaki lažje presojajo, kateri pristop bi bil npr. v Sloveniji najlažje izvedljiv, kaj bi bilo treba spremeniti/zastaviti drugače,… kar privede do boljšega načrtovanja primernih pristopov upravljanja.
Platforma za izmenjavo izkušenj
Izhodišče in opis dobre prakse
Rezultatsko usmerjenim KOPOP ukrepom je v zadnjih letih namenjeno veliko pozornosti. Različne evropske države na različne načine in z različnimi pristopi preizkušajo način izvajanja, ki je drugačen od dobro poznanega upravljavskega načina (»management« approach).
V letu 2020 so se tako države, ki že imajo izkušnje s testiranjem/izvajanjem t.i. result based pristopa, povezale in ustanovile platformo za izmenjavo izkušenj Result Based Payments Network, ki je javno dostopna vsem. Pri oblikovanji platforme je sodelovala tudi Slovenija z izkušnjami z result based pristopom, ki se je razvil v okviru projekta LIFE TO GRASSLANDS.
Učinki oz. rezultati dobre prakse
Platforma omogoča poenostavljeno izmenjavo izkušenj ter nudi vse informacije v zvezi s tem načinom izvajanja na enem mestu.
Svetovanje kmetom
Individualni obiski kmetij
Izhodišče in opis dobre prakse
Obstoječi sistem kmetijskega svetovanja sicer omogoča tudi individualen pristop svetovanja, a se v praksi zaradi precej večjega časovnega angažmaja praviloma ne izvaja. Kmetje zato večkrat izpostavijo, da so vsebine predstavljene bolj na splošno, čeprav njih v resnici zanimajo konkretni nasveti za njihovo kmetijo oz. njihova zemljišča.
V projektih LIFE TO GRASSLANDS in LJUBA so z namenom učinkovitejšega doseganja varstvenih cilje izvedli individualne obiske. Obiskali so kmetije, ki so imele/imajo zemljišča znotraj naravovarstveno pomembnih območij, si ogledali zemljišča, na katerih kmetujejo, izpostavili naravovarstveno najvrednejše dele ter jim svetovali glede izvajanja ustreznih prilagojenih kmetijskih praks (individualno za vsako kmetijo posebej).
Učinki oz. rezultati dobre prakse
Kmetje so zelo pohvalili ta pristop, saj so dobili relevantne in konkretne informacije/nasvete, kaj in kje imajo naravovarstveno vredne dele narave ter konkretne nasvete, kako to ohranjati. Poleg tega so z njimi poklepetali tudi o drugih naravovarstvenih vsebinah in odgovarjali na njihova vprašanja. Rezultat tega pristopa je bil ta, da so kmetje dobili relevantne in konkretne nasvete glede izvajanja prilagojenih kmetijskih praks in da so tudi bolje razumeli namen/pomen.
Skupno nastopanje JSKS in ZRSVN pri svetovanju naravovarstvenih kmetijskih praks kmetom
Izhodišče in opis dobre prakse
Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) zagotavlja storitve kmetijskega svetovanja, ZRSVN kot javni zavod pa opravlja naloge s področja ohranjanja narave. Obe službi sodelujeta v glavnem preko izvajanja skupnih projektov, sistemsko pa njuno sodelovanje ni urejeno. V praksi se zato na naravovarstveno pomembnih območjih pogosto pojavljajo težave zaradi neusklajenosti glede predlaganih oz. priporočljivih kmetijskih praksah.
Zato so bile v okviru projekta LIFE TO GRASSLANDS oblikovane t.i. »dvojke«, sestavljene iz enega kmetijskega svetovalca in enega naravovarstvenika, ki sta skupaj obiskovala kmete oz. za njih pripravljala različne dogodke (predavanja, svetovanja,…). Na ta način se je zagotovilo usklajeno svetovanje, povečala pa se je tudi strokovna kredibilnost obeh služb.
Učinki oz. rezultati dobre prakse
Kmetje so tako na enem mestu dobili strokovno kompetentne nasvete za izvajanje prilagojenih kmetijskih praks ter vso potrebno dodatno razlago in/ali odgovore na njihova vprašanja. Ker so razumeli pomen izvajanja prilagojenih praks, so se lažje odločili za njihovo izvajanje.
Povezave do opisov projektov s primeri dobrih praks:
Zadnja sprememba: 06. 02. 2023