Sistemske spremembe PRP 2014-2020

Sistemske spremembe Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020 (PRP 2014-2020) obsegajo spremembe ciljnih operacij (ukrepov), v katere so se v okviru sheme Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) lahko vključili kmetovalci (upravičenci) v obdobju 2014 – 2020. Posamezne operacije so oblikovane tako, da v čim večji meri upoštevajo ekološke zahteve vrst in habitatnih tipov. To pomeni, da kmetovalci z izvajanjem teh operacij oz. prilagojenih kmetijskih praks aktivno prispevajo k ohranjanju zavarovanih vrst in habitatnih tipov. Znotraj posameznih operacij so določene obvezne in izbirne zahteve, za izvajanje katerih prejme kmetovalec finančno nadomestilo. Dosedanje izvajanje operacij je pokazalo na nekatere pomanjkljivosti, ki so bile odpravljene z v nadaljevanju predstavljenimi spremembami naslednjih ciljnih operacij:

• Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, 
• Ohranjanje mejic,
• Planinska paša,
• Posebni traviščni habitati, 
• Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri,
• Steljniki, 
• Traviščni habitati metuljev.

Spremembe operacije Posebni traviščni habitati HAB 

Izhodišče

V okviru operacije HAB je bila pri vzpostaviti ukrepa obvezna zahteva »HAB_KOS: Košnja/paša ni dovoljena do 30. 6.«. Slovenija je geografsko izredno raznolika. Na majhnem prostoru se izmenjujejo različne nadmorske višine, gorat in ravninski svet, bližina morja, sestava prsti in tipi podnebja. Iz tega izhaja tudi velika fitogeografska raznolikost Slovenije, ki je razdeljena na šest fitogeografskih regij. Ker je bil kljub raznolikosti predpisan enoten datum, v določenih delih Slovenije med kmetovalci ni bilo interesa za vpis. Predpisan datum prve košnje je bil namreč prepozen in je predstavljal prevelik odmik od običajne kmetijske prakse, kar se je odražalo pri vključevanju v obvezno zahtevo HAB_KOS na območju severovzhodne Slovenije, kjer je bilo nedvoumno treba popraviti datum začetka košnje v okviru te zahteve. 

Sprememba operacije HAB v 2015 – določitev dodatnih datumov, ko raba ni dovoljena

Opis spremembe

Analiza vključevanja kmetovalcev v operacijo HAB v letu 2015 je pokazala nujnost spremembe, saj operacija ni prinesla pričakovanega vpisa. S spremembo so bili določeni različni datumi prepovedi košnje/paše glede na posamezna območja Slovenije, ki so bili usklajeni s pomočjo fenološke raziskave za posamezne pokrajine. 

Novi predpisani datumi: 

• na območju Haloz košnja in paša nista dovoljeni do 1. 6.,
• na območjih Goričko, Mura, Drava in Slovenske Gorice do 10. 6.,
• na drugih območjih posebnih traviščnih habitatov pa do 30. 6.

Učinki oz. rezultati spremembe

Z uvedbo različnih datumov prepovedi rabe je obvezna zahteva postala še bolj ciljno naravnana na ohranjanje posebnih traviščnih habitatov. S to spremembo je intervencija postala bolj sprejemljiva za kmetovalce, hkrati pa je zamik košnje še vedno dovolj pozen, da omogoča semenenje travniških vrst rastlin, s čimer prispeva k vsesplošnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti. Po spremembi v letu 2016 se je število vpisov v zahtevo HAB_KOS iz 3200 ha povečalo na 3641 ha vpisanih površin. 

Sprememba operacije HAB v 2017 - Mokrotni travniki in rajonizacija HAB

Opis spremembe

Za pet območij Nature 2000 se je datum začetka košnje v sklopu 1. spremembe PRP 2014–2020 v letu 2016 že spremenil (glej predhodni zapis Sprememba operacije HAB v 2015). Podane so bile strokovno utemeljene pobude, da bi se datum začetka rabe v okviru zahteve HAB_KOS spremenil še za druga območja. Analizirani so bili dolgoletni nizi podatkov (1970–2015) fenoloških faz cvetenja opazovanih rastlin in upoštevane padavinske ter temperaturne karte. Analiza je pokazala, da je določitev različnih datumov košnje zaradi razgibanosti in strukturiranosti države potrebna in smiselna, zato so bila na podlagi teh podatkov območja Nature 2000 razvrščena v pet časovnih pasov. Predlog nove spremembe zahteve HAB_KOS je tako predvidel uvedbo petih različnih datumov prepovedi rabe (v razponu od 20. 5. do 30. 6.), ko košnja in paša nista dovoljeni (glej karto časovnih pasov).

Slika 1: Karta časovnih pasov zahteve HAB_KOS. Avtor: MKGP

Z upoštevanjem predlaganih sprememb omogoča operacija HAB upoštevanje ekoloških zahtev travniških vrst in habitatnih tipov, da nemoteno in uspešno izvedejo svoj razvojni cikel (cvetijo in semenijo), s čimer se zagotavlja trajnost in ohranjanje njihovega pojavljanja.

Z obstoječo operacijo HAB se ohranjajo tudi mokrotni travniki, ki so bili pred tem vključeni v grafični sloj posebnih traviščnih habitatov. V skladu s spremembo so bili izločeni iz tega sloja in prikazani v samostojnem grafičnem sloju. Ta sprememba ni vplivala na obstoječa območja posebnih traviščnih habitatov, saj se je na njih operacija HAB še vedno izvajala. S samostojnim grafičnim slojem območij mokrotnih travnikov se je lažje spremljalo izvajanje operacije HAB na teh območjih. Ker so mokrotni travniki najhitreje izginjajoč habitatni tip, ki je v Sloveniji ohranjen le še v fragmentih, je bilo treba kmetovalce v večji meri spodbuditi k njihovemu ohranjanju. Podatki za obdobje 2015–2017 so pokazali, da je v operacijo HAB na območju mokrotnih travnikov vključenih le malo površin. Prej omenjeno poročilo je prepoznalo resno grožnjo za intenzifikacijo teh travnikov, zato se je v okviru te spremembe pripravila samostojna podoperacija za ohranjanje mokrotnih travnikov. Dodatno so bile narejene tudi kalkulacije, ki poleg težjih pogojev obdelave upoštevajo tudi možnost (oportuniteto), da se te travnike spremeni v intenzivnejše, donosnejše. 

Kot dodatna spodbuda kmetovalcem, da bi se v večji meri odločali za vstop v operacijo HAB tudi na območju mokrotnih travnikov, je bila predlagana dopolnitev zahteve »HAB_ORGG: Gnojenje samo z organskimi gnojili v omejeni količini«. S tem je plačilo za izvajanje omenjene zahteve višje, če se mokrotnih travnikov z dušikom iz organskih gnojil ne gnoji. Na ta način je bila upoštevana tudi raznolikost vrst in habitatnih tipov, ki se jih ohranja z operacijo HAB. 

Spremenila se je tudi zahteva glede minimalne obtežbe iz 0,2 na 0 glav velike živine (GVŽ) travojedih živali na hektar. Na začetku programskega obdobja je bilo določeno, da mora biti povprečna letna obtežba pri operaciji HAB od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na hektar in posledično veliko potencialnih površin ni bilo vključenih. S spremembo obtežbe so se v operacijo HAB lahko vključili tudi kmetovalci, ki nimajo živali.

Učinki oz. rezultati spremembe

Po spremembi se je območje vpisanih površin v operacijo HAB_KOS povečalo iz 3813 ha na 4679 ha vpisanih površin.

Spremembe operacije Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri 

Sprememba zahteve KRA_OGRM – dopolnitev nabora alternativnih možnosti varovanja živali

Izhodišče in opis spremembe

Pri izvajanju zahteve »KRA_OGRM: Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektroograjami in elektromrežami« v okviru operacije »Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri« je bilo možno živino zavarovati z visokimi premičnimi varovalnimi elektroograjami in elektromrežami, ki so pod napetostjo najmanj 5kV. V okviru operacije je bilo določeno tudi, da mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na hektar. Za posamezno zahtevo je bilo plačilo dodeljeno na hektar. Ukrep ni upošteval dodatnih možnosti varovanja živine pred zvermi. Pri izvajanju zahteve KRA_OGRM je prihajalo do težav, ker ni bila določena spodnja meja električne napetosti, ki še zagotavlja ustrezno varovanje črede pred napadi zveri. S spremembo je bila ta meja določena.

Dopolnjen je bil nabor alternativnih možnosti za varovanje živali - dodana je bila možnost zapiranja živine v staje ali ograde iz betonskega železa. V okviru spremembe je bila na novo določena tudi višina izplačila za površine, na katerih kmetovalci zagotavljajo predpisano obtežbo, in je bolj jasno opredelila napetost, ki jo morajo zagotavljati v elektroograji. V ograjah morajo odslej zagotavljati napetost od 3 kV do 5 kV. 

Učinki oz. rezultati spremembe

Nabor možnosti varovanja pašnih živali je bilo treba razširiti. Le tako se omogoči ustrezno varovanje živali pred napadi zveri predvsem v nočnem času, kar prispeva k boljšemu sobivanju z velikimi zvermi. Prav tako je bilo treba bolj jasno opredeliti predpisano napetost v elektroograji. V skladu s spremembo so kmetovalci v posamezne zahteve navedene operacije lahko vključili tiste površine, za katere so zagotavljali predpisano obtežbo. Plačilo se obračunava za površino, ki dosega povprečno letno obtežbo najmanj 0,5 GVŽ travojedih živali na hektar. Kmetovalci, ki so zagotavljali predpisano obtežbo (med 0,5 in 1,8 GVŽ travojedih živali na hektar), so lahko pridobili celotno višino plačila. 

Namen operacije »Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri« je ohranjanje ugodnega stanja ohranjenosti populacije velikih zveri in zagotavljanje sobivanja velikih zveri ob hkratni kmetijski dejavnosti, zato je predlagana sprememba omogočila izvajanje operacije na večjem obsegu površin trajnega travinja na zadevnih območjih.
Po spremembi se je v naslednjem letu območje vpisanih površin, na katerih so aktivno varovali živali pred napadi velikih zveri, povečalo iz 502 ha na 1.072 ha.

Sprememba operacije Ohranjanje mejic (KRA_MEJ) 

Izhodišče in opis spremembe

Operacija KRA_MEJ je vstopila v veljavo šele v letu 2017, saj je bilo treba za njeno izvedbo pripraviti ustrezne prostorske (grafične) podlage. 

Pred spremembo je bila mejica opredeljena z minimalno dolžino 20 metrov in širino pri tleh od 2 do 8 metrov. S spremembo operacije KRA_MEJ se je minimalna dolžina, za katero lahko kmetovalci uveljavljajo plačilo, zmanjšala na 2 metra. Po oceni strokovnjakov predlagana minimalna dolžina mejice prispeva k boljšemu stanju okolja. Kot območje izvajanja so se določila območja Nature 2000. Odstranila se je poimenska navedba posameznih območij. Območja, za katera se lahko uveljavlja plačila, so bila po novem določena z nacionalno uredbo; vsi ostali pogoji za izvajanje operacije so ostali enaki

Učinki oz. rezultati spremembe

Definicija mejice je bila relevantna le za zajem mejic - pripravo podatkovnega sloja mejic. Na izvajanje operacije ni imela vpliva, saj so lastniki lahko izbirali le med mejicami, uvrščenimi v podatkovni sloj mejic. Določiti pa je bilo treba minimalno dolžino, upravičeno do plačila. Z izbrisom poimenskih območij Nature 2000 so se vključila tudi preostala območja Nature 2000. Dolžina vpisanih mejic se je v naslednjem letu povečala za 14 km (120 km v letu 2017), leto zatem pa še za 14 km.

Operacija KRA_MEJ se je v obdobju 2014-2020 izvajala na samo sedmih območjih Nature 2000, čeprav so potrebe po ohranjanju mejic tudi drugje. Operacija ima zelo veliko tehnično-izvedbenih težav, zato je izvajanje na omejenem številu območij pričakovano. Pridobljene izkušnje in težave bodo pomembno pripomogle k nadaljnjemu razvoju operacije.

Odprava mehkega pogojevanja vstopa v operacije ukrepa KOPOP

Izhodišče in opis spremembe 

Pri ukrepu KOPOP je bilo določeno, da morajo kmetovalci, vključeni v izvajanje naravovarstvenih operacij Posebni traviščni habitati (HAB), Traviščni habitati metuljev (MET), Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) ali Steljniki (STE) izvajati obvezne in izbirne zahteve teh operacij na najmanj 20 % površin trajnega travinja, ki ležijo znotraj ekološko pomembnih območij (EPO) posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov in ekološko pomembnih območij steljnikov. Mehko pogojevanje obvezne vključitve najmanj 20 % površin trajnega travinja v omenjene štiri naravovarstvene operacije je predstavljalo oviro za številne kmetovalce. Zaradi majhnega obsega obdelovalnih površin ali trenutne tehnologije obdelave mnogi kmetovalci niso mogli dosegati predpisanega praga 20 %. Zato se v omenjene operacije niso vključevali, čeprav bi bili pripravljeni vpisati manjši delež svojih površin. Posledično vpisi v te operacije niso dosegali zastavljenih ciljnih vrednosti, zato je bil pri omenjenih štirih naravovarstvenih operacijah ta pogoj črtan. Tako kmetovalci, ki želijo vstopiti v eno ali več od navedenih naravovarstvenih operacij, niso omejeni z minimalnim deležem površin trajnega travinja, ki ga morajo vključiti v posamezno operacijo.

Učinki oz. rezultati spremembe

S spremembo se je povečal vpis v naslednjem letu pri HAB_KOS za 441 ha (3.200 ha v letu 2015), pri MET_KOS za 114 ha (468 ha v letu 2015), pri VTR_KOS za 177 ha (1.063 ha v letu 2015) in pri STE_NPAS za 1 ha (14 ha v letu 2015) vpisanih površin.

Sprememba višine plačil pri obveznih zahtevah MET_KOS, VTR_KOS in STE_KOS

Izhodišče in opis spremembe

Vpis v operacije MET, VTR in STE v letu 2015 še zdaleč ni dosegel pričakovanih površin vpisa. Nastala situacija je bila podrobno analizirana. Ugotovljena so bila nekatera dejstva, ki pomembno vplivajo na metodologijo in višino izračuna, kot so odsotnost razpoložljivih travnikov za najem ter večji delež silažne koruze med poljinami. Višine plačil so se pri dotičnih operacijah zato ustrezno popravile. S tem so ukrepi postali bolj finančno privlačni za vpis.

Učinki oz. rezultati spremembe

S spremembo se je povečal vpis v naslednjem letu pri MET_KOS iz 415 ha na 530 ha, pri VTR_KOS iz 309 ha na 397 ha in pri STE_KOS iz 14 ha na 15 ha vpisanih površin.

Sprememba pogoja glede velikosti GERK pri izbirnih zahtevah HAB_NPAS in VTR_NPAS ter obveznih zahtevah MET_NPAS in STE_NPAS

Izhodišče in opis spremembe

Pri operacijah Posebni traviščni habitati (HAB), Traviščni habitati metuljev (MET), Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) in Steljniki (STE) je bila ena od zahtev »NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika«. S puščanjem nepokošenih pasov se zagotavljajo dodatni pozitivni učinki na ciljne vrste in habitatne tipe, vključene v navedene operacije. Ti pasovi služijo kot vir semenskega materiala in so za številne živali zatočišče po košnji ter mikrohabitat za gnezdenje, prehranjevanje in razmnoževanje v tekočem ali naslednjem letu. Več kot je takšnih struktur v krajini, večje naravovarstvene učinke se lahko pričakuje. Pri tem lahko sama velikost posameznih pasov variira. Svojo funkcijo učinkovito opravljajo že pri velikosti nekaj deset kvadratnih metrov. Zato se je vstopni prag velikosti GERK-a pri tej zahtevi zmanjšal iz 1 ha na 0,3 ha. Posledično se v zahtevo pričakuje večja vključenost površin, s čimer bo zagotovljena večja prisotnost omenjenih struktur v krajini – to bo ugodno vplivalo tudi na sposobnost migracij in genskega pretoka znotraj populacij na ciljnih območjih.

Učinki oz. rezultati spremembe

Sprememba, ki določa velikost GERK-a na 0,3 hektarja, je še vedno omogočala ustrezno izvajanje zahteve tako s tehnološkega vidika (možnost uporabe mehanizacije) kot tudi naravovarstvenega vidika. Že manjša površina nepokošenega pasu lahko opravlja funkcijo zatočišča (refugija) za mnoge prostoživeče živalske vrste (sesalce, ptice, metulje in druge žuželke) in omogoča ohranjanje rastlinskih vrst (omogočanje semenitve), ki so značilne za naravno travinje. S spremembo se je povečal vpis v naslednjem letu pri HAB_NPAS za 153 ha (583 ha v letu 2015), pri MET_NPAS za 145 ha (228 ha v letu 2015), pri VTR_NPAS za 47 ha (349 ha v letu 2015) in pri STE_NPAS za 1 ha (11 ha v letu 2015) vpisanih površin.

Sprememba operacije Steljniki (STE) 

Izhodišče in opis spremembe

V okviru ukrepa KOPOP se izvaja tudi operacija STE, ki je namenjena ohranjanju steljnikov - travnikov, ki se kosijo v poznem poletju in je zato trava večinoma uporabna le za steljo. Tako se varujejo vrste, ki potrebujejo zelo ekstenzivno rabo (košnjo le enkrat letno ali celo enkrat na dve leti). Primer vrste, ki je varovana s to zahtevo, je metulj barjanski okarček (Coenonympha oedippus), čigar življenjski prostor se je v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšal. Vzrok za velik upad številčnosti oz. njegovo skorajšnje izumrtje je predvsem v neustreznem načinu rabe travnikov (gnojenje, baliranje, požiganje, ...), vključno s prezgodnjo košnjo. Košnja med majem in julijem povzroči neposredno uničenje bub, jajčec in mladih gosenic, ki se ne morejo umakniti kosilnici, ter izgubo hranilnih virov za gosenice. Mlade gosenice ogroža tudi košnja med avgustom in sredino novembra, ko se pred prezimovanjem aktivno hranijo v zgornji plasti travniške vegetacije.

Travniki, kjer se pojavlja metulj, so praviloma zelo vlažni oz. mokrotni. Upoštevajoč ekologijo vrste, je optimalen datum košnje teh travnikov med 15. novembrom tekočega in 15. marcem naslednjega leta. V praksi je zahteva težko izvedljiva, saj so travniki v tem obdobju običajno preveč mokri (ali pokriti s snegom), da bi bila mogoča traktorska košnja. Ključna zahteva pri obstoječi operaciji STE je bila tako zakasnela košnja (po 25. 8.). Datum je bil določen kot kompromis med ekološkimi potrebami vrste in še možno kmetijsko rabo. Tudi navedeni datum ukrepa je bil problematičen, saj je košnja po 25. avgustu za barjanskega okarčka prezgodnja, poleg tega pa naravne danosti (namočenost terena) marsikdaj ne omogočajo več traktorske košnje. Zato se kmetje za izvajanje operacije STE večinoma niso odločali, saj je bilo tveganje za kršitev preveliko. Košnja v pomladnih mesecih je še bolj uničujoča kot pozno jesenska. Z njo se uniči bodisi hranilne rastline gosenic, ko so le-te v najbolj intenzivnem obdobju rasti, bodisi nemobilne stadije (bube). Tiste bube, ki košnjo preživijo pripete na pokošenih bilkah, se nato s pokošenim travinjem odpeljejo s travnika in je izguba populacije tega travnika lahko popolna.
Dodatna težava je bila tudi obveza vsakoletne rabe (košnje ali paše) celotne površine travnika, ki ni ustrezala barjanskemu okarčku in drugim malo mobilnim rastlinojedim vrstam nevretenčarjev. S košnjo celotne površine habitata izgubijo hranilne vire ter mesta za parjenje, prenočevanje, počivanje, skrivanje itd. Na nepokošene travnike v bližini se zaradi omejene mobilnosti ne morejo umakniti. Predlog za priznanje izjeme minimalne rabe vsako drugo leto se nanaša na obstoječi življenjski prostor barjanskega okarčka in na travnike v njihovi bližini, za katere obstaja velika verjetnost, da se bo vrsta ob upoštevanju zahteve operacije STE na njih pojavila v prihodnosti. Glede na to, da je v osrednji Sloveniji prisotna le ena majhna populacija na Ljubljanskem barju, je nujno čim prej povečati velikost populacije in življenjski prostor vrste na Ljubljanskem barju. To se lahko doseže le z izboljšanjem travnikov, kjer se vrsta še pojavlja, in z vzpostavitvijo primernih travnikov v neposredni bližini še živeče populacije. Ker odrasle samice preletavajo le razdalje manjše od 500 m, je verjetnost spontane naselitve novo vzpostavljenega življenjskega prostora z odraslimi osebki iz obstoječe populacije zelo majhna.
S spremembo operacije se je določilo, da se košnja lahko izvede po 1. avgustu v tekočem letu. Prav tako je bila predlagana sprememba, da se vsako leto pokosi le del travnika. Kot pogoj je bila določena tudi prepoved nasipavanja travnikov in njihovo zatravljanje s sejanjem tržnih travnih, travno deteljnih in drugih mešanic. Ker se je s spremembo operacije STE uvedlo, da se vsako leto pokosi le del travnika, obstoječa zahteva STE_NPAS ni bila več smiselna in se je črtala. S tem v zvezi so se spremenile tudi zahteva glede minimalne aktivnosti in višine plačila.

V novem modelnem izračunu so ključne predpostavke (višina pridelka (kg/ha) in nabor kmetijskih pridelkov) ostale enake kot pred predlagano spremembo. S spremembo je v novi operaciji STE predvidena letna košnja le na polovici parcele. Predpostavka je bila, da se iz 50 % površine letno pospravi 45 % pridelka, ki je bil upoštevan pred predvideno spremembo. Ocenjeno je, da je nekaj pridelka zaradi košnje vsako drugo leto neuporabnega. Letni stroški spravila pridelka so zaradi obdelave le polovice parcele manjši, porabi se manj časa za košnjo in spravilo pridelka. Letni pridelek stelje je zaradi puščanja nepokošenega dela manjši, zato je prihodek od prodaje stelje nižji. Ker so se stroški pridelave znižali manj od znižanja prihodka, se je razlika odrazila v višjem izračunanem plačilu.

Učinki oz. rezultati spremembe

Kljub predlogom in premaknitvi datuma, da bi bila operacija bolj atraktivna, sprememba ni prinesla povišanega vpisa površin v ukrep. Rezultati lahko igrajo pomembno vlogo pri načrtovanju in oblikovanju operacije v strateškem načrtu za Skupno kmetijsko politiko (SKP) po 2021.

Sprememba pogojev vpisa v operaciji Posebni traviščni habitati (HAB) in Traviščni habitati metuljev (MET) – »čipkanje« slojev na Goričkem

Izhodišče in opis spremembe

Po prvem letu izvajanja operacij HAB in MET se je izkazalo, da kmetovalci na Goričkem vpisujejo skoraj izključno operacijo MET in to tudi na površinah, kjer je bil pričakovan vpis operacije HAB.
V letu 2015 je bilo možno na celotnem območju Nature 2000 – Goričko vpisati obe operaciji tudi zaradi prepletenosti pojavljanja vrst in habitatnih tipov z nasprotujočimi ekološkimi zahtevami (metulji – habitatni tipi). Na podlagi analize so bile v letu 2016 uvedene naslednje spremembe:

• dopolnitev slojev območij potencialnega vpisa operacij MET in HAB, 
• strukturiranje območij za vpis HAB z različnim datumom prve košnje, ki se je v delih Goričkega iz 30.6. premaknil na 10.6. ali 1.6.

Učinki oz. rezultati spremembe

Nedvoumna ločitev potencialnih slojev za vpis je povečala ciljno usmerjenost izvajanja obeh operacij.

Sprememba zahtev glede vodenja evidenc uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pri operacijah HAB, MET, VTR in STE – odprava administrativnih ovir

Izhodišče in opis spremembe

Iz analiz glede vključevanja kmetovalcev v naravovarstvene ukrepe KOPOP je bilo ugotovljeno, da se jih veliko ne vključi v operacije zaradi obveze vodenja evidence za celotno kmetijsko gospodarstvo. Večina kmetovalcev bi namreč v operacijo vključila le del svojih površin, evidence uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pa bi morali voditi za vse površine, s katerimi upravljajo. Zaradi dodatnih administrativnih zavez se veliko kmetovalcev ni vključilo v izvajanje naravovarstvenih operacij, zato je bilo odločeno, da kmetovalcem, vključenih le v naravovarstvene KOPOP operacije, omenjenih zahtev ne bo treba izpolnjevati.

Kmetovalci, ki uveljavljajo plačila za ukrep KOPOP, morajo poleg zahtev, opredeljenih pri posameznih operacijah, upoštevati tudi minimalne zahteve za uporabo gnojil in FFS. Minimalne zahteve za uporabo gnojil se nanašajo na vodenje evidence uporabe organskih in mineralnih gnojil, ki jo mora voditi kmetovalec za vsa kmetijska zemljišča. Iz nje morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta organskih in mineralnih gnojil, čas gnojenja ter podatki o površini, na katerih se ta gnojila uporabljajo. Minimalne zahteve za uporabo FFS pa se nanašajo na pravilno uporabo FFS iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost. To so predvsem pravilna uporaba, skladiščenje, vodenje evidenc uporabe, ki jih mora voditi prav tako za vsa zemljišča, itd. Iz evidenc morajo biti razvidni najmanj podatki o količini, koncentraciji in vrsti FFS, čas nanosa ter podatki o površini, na kateri je določeno FFS uporabljalo. 

Sprememba se je uveljavila za kmetovalce, ki so vključeni le v operacije HAB, MET, VTR, STE, Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri in Planinska paša. Tem kmetovalcem ni treba voditi podatkov o nabavi, porabi, oddaji, prejemu in zalogi posameznih vrst gnojil in FFS.

Učinki oz. rezultati spremembe

Rezultati spremembe bodo vidni šele z analizo vpisanih površin v letu 2020. Zaradi odprave določenih administrativnih zahtev, ki kmetovalce odvračajo k vpisu v operacijo in nimajo naravovarstvene osnove, je pričakovan povišan vpis.