Terenske dobre prakse

Reja drobnice v osrednjem delu pojavljanja velikih zveri (vas Jurišče)

Izhodišče in opis dobre prakse

Vas Jurišče (tudi Juršče) leži v občini Pivka, na osrednjem območju pojavljanja velikih zveri. Reja drobnice je na tem območju problematična, saj je tveganje za napad velikih zveri zelo visoko.

Mlada gospodarja iz ene od kmetij v vasi sta se odločila, da tradicionalno rejo drobnice ne bosta opustila, temveč se bosta prilagodila situaciji. Odločila sta se, da bosta drobnico varovala s pastirskimi psi. Iz tujine sta pripeljala mlade pse iz delovne linije pastirskih psov pasme tornjak, ki sta jih izšolala in odlično opravljajo svojo nalogo. Še več – v zadnjih letih sta postala tudi zelo iskana rejca delovne linije teh pastirskih psov. Mlada gospodarja sodelujeta tudi v več projektih kot sta npr. LIFE DINALP BEAR in LIFE+ SloWolf.

Učinki oz. rezultati dobre prakse

Kljub visokemu tveganju za napade velikih zveri, se je na območju ohranila reja drobnice. Večjih težav z varovanjem črede ni. Poleg tega se je v lokalnem okolju razvila domača (lastna) vzreja delovne linije pastirskih psov.

Povečan inšpekcijski nadzor nad habitati, ki so v neugodnem stanju

Izhodišče in opis dobre prakse

Slovenija se sooča s poslabševanjem naravovarstvenih stanj travišč in mokrišč. Da bi se v prihodnje podrobneje identificirale grožnje in preprečili negativni posegi na ta območja, je država izvedla inšpekcijski nadzor nad temi habitati. Osnovni cilj akcije je bil nadzor nad stanjem travišč in mokrišč v varovanih območjih in identifikacija najbolj pogostih kršitev. Večina travišč je imelo poleg statusa območja Nature 2000 še druge statuse, npr. naravna vrednota državnega pomena, zavarovano območje in ekološko pomembno območje. Travišča, ki so bila predmet nadzora, so imela različne habitatne tipe od nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov do alpinskih travišč. V akcijo so vključili mokrišča, ki so območja Nature 2000 in za katere so v Programu upravljanja območij Nature 2000 opredeljeni podrobnejši varstveni cilji.

V letu 2015 in 2016 je Inšpektorat za okolje in naravo izvajal poostren nadzor nad travišči s posebnim naravovarstvenim statusom in mokrišči. V letu 2015 je od maja do septembra potekala akcija inšpekcijskega nadzora nad travišči s posebnim naravovarstvenim statusom. Pregledanih je bilo 23 travišč. Od tega jih je bilo 22 na območju Nature 2000. Osnovni cilj akcije v letu 2016 je bil nadzor nad stanjem mokrišč v Sloveniji in prepoznava najbolj pogostih kršitev. V akcijo so bila vključena mokrišča, ki so območja Nature 2000 in za katera so v Programu upravljanja območij Nature 2000 opredeljeni podrobnejši varstveni cilji. Ti so bili predmet inšpekcijskega nadzora (npr. da se na območju ne sme odvzemati proda, ne sme požigati trstičja in druge obvodne vegetacije ali da mora biti zagotovljen zadosten pretok vode). V akcijo pa so bili vključeni tudi nekateri zavezanci, ki so za izvedbo posega na mokriščih pridobili strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) s pogoji, ali jim je bilo izdano negativno mnenje. Predmet nadzora v teh primerih je bila preveritev spoštovanja zavrnitve oz. pogojev izvedbe posega.

Učinki oz. rezultati dobre prakse

Najbolj pogosti dejavniki ogrožanja v času nadzora so bili zaraščanje, vožnja v naravi, paša, zgodnja in prepogosta košnja, spreminjanje ekstenzivnih travniških površin v intenzivne travnike, spreminjanje travnikov v njive, prekomerna krčitev obvodne drevnine, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izsuševanje, setev neavtohtonih travnatih mešanic in zasipavanje z gradbenimi odpadki. V času izvajanja inšpekcijskega pregleda so bili na 12 obravnavanih traviščih (52 %) zaznani naslednji posegi: nasutje travišča s peskom, odkopavanje, postavitev montažnega šotora, sejanje kmetijskih kultur, urejanje brežine (betoniranje), sekanje vegetacije, vzdrževanje melioracijskega jarka, črno odlagališče, spreminjanje v trajni nasad, strelišče lovske družine. Na preostalih traviščih (48 %) posegov ni bilo zaznanih. Tekom izvajanja nadzora so bile v inšpekcijskem postopku izdane 4 ureditvene odločbe. Za odpravo manjših nepravilnosti sta bili izdani 2 opozorili po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. V enem primeru je ukrepala kmetijska inšpekcija. Izrekli so tri ukrepe po Zakonu o prekrških, in sicer 1 odločbo (pravna in odgovorna oseba) ter 2 opozorili.

Nadzor se je izvedel tudi na območju 13 mokrišč oz. vodnih ekosistemov, in sicer: Črete, Murska šuma, mrtvice Mure, Petišovci – rastišče vodne škarjice, Lubnik, Ljubljansko barje, Sajevec, Sotla s pritoki, Dolina Vipave, Biljenski glinokop in Dolina Reke. Ugotovljene kršitve so bile: postavljanje klopi brez soglasja, sajenje sadnih dreves, sajenje tujerodnih rastlinskih vrst, vznemirjanje zavarovanih živalskih vrst, sajenje robinije v priobalni pas, odlaganje gradbenih odpadkov,gradnja stanovanjske stavbe brez naravovarstvenega soglasja, poseg v mokrišče brez dovoljenja za poseg v naravo. Inšpektorat je ugotovil, da je veliko kršitev naravovarstvenih zahtev pri posegih v mokrišča. Ljudje se še vedno premalo zavedajo pomena mokrišč. Ta so tudi hranilniki vode, ki zagotavljajo, da v sušnih obdobjih ne trpimo pomanjkanja vode, poleg tega pa marsikje preprečujejo nastanek poplav ob močnih deževjih.

Revitalizacija travniških površin in zasejanje površin s senenim drobirjem lokalnega izvora

Izhodišče in opis dobre prakse

V Sloveniji se v času SKP 2014-2020 izvajajo različni projekti, ki so financirani iz drugih finančnih mehanizmov (Evropski sklad za regionalni razvoj, finančni mehanizem LIFE, EEA sklad, državno financiranje). 

Površine, ki so bile zaraščene z lesno zarastjo so se očistile, na tako revitalizirane površine pa se je zasejalo seneni drobir lokalnega izvora. Pri zbiranju drobirja je bilo kar nekaj težav, saj večina kmetij sena ne shranjuje več klasično na skednjih. Poleg tega je bilo treba biti pozoren, da travnik s katerega je bil pridobljen drobir nima npr. invazivnih tujerodnih vrst,… Za učinkovito pokrovnost je potrebna ogromna količina senenega drobirja, saj semena v njem niso koncentrirana. Prav tako pa je tudi kaljivost nekoliko slabša.

Učinki oz. rezultati dobre prakse

Ti poskusi so prvi primeri praks pri nas, ki se ukvarjajo s ponovno vzpostavitvijo naravovarstveno pomembnih travnikov. Izkušnje kažejo, da je zasejanje s senenim drobirjem lahko dobra praksa, vendar je ob tem treba upoštevati naslednja dejstva:

• Senenega drobirja je med kmeti malo. Še največ ga imajo majhni, ekstenzivni kmetje.
• Ti kmetje drobirja za lastne potrebe praviloma ne potrebujejo – potrebujejo ga drugi kmetje. Časovno je zelo zahtevno, da nekdo ta drobir od teh malih kmetov pobere.
• Upoštevati je treba, da seme v senenem drobirju ni koncentrirano (veliko je še drugih rastlinskih delov – deli stebla, listov, cvetov,…), zato je potrebna večja količina tega drobirja (v smislu 1 kg senenega drobirja ni enako 1 kg semenske mešanice).
• Kaljivost semen je neznanka, praviloma pa so nekoliko slabše kaljiva kot komercialne mešanice – spet potrebna dodatna količina tega drobirja.
• Kaljivost je vezana tudi na velikost posega – bolj grobi (globoki) so bili posegi v tla, več težav bo s kaljivostjo. 
• Pri spomladanski setvi se priporoča (je že skoraj obvezno?), da se poleg senenega drobirja poseje tudi t.i. varovalni posevek (enoletne rastline npr. žito, enoletna ljulka,…), ki vzpostavi boljše pogoje za kaljivost (pleveli so zelo agresivni v razraščanju in ovirajo kalitev »željenih« semen). Varovalni posevek pa ni potreben, če se sejanje zgodi pozno poleti oz. jeseni.
• Zasejanje s senenim drobirjem lokalnega izvora je primerno za manjše površine (do največ 1ha).

Primeri projektov, ki so izvedli to prakso:

• LJUBA - vzpostavitev travnika iz njive s pomočjo senenega drobirja; 
• LIFE TO GRASSLANDS - ponovna vzpostavitev košenic s sejenjem »sempirja« (senenega drobirja) na Gorjancih.

Ohranjene travniških sadovnjakov v Kozjanskem regijskem parku

Izhodišče in opis dobre prakse

Kmetijstvo ima v Sloveniji odločilno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in bistveno ohranja stanje biotske raznovrstnosti, ki je eden ključnih kazalnikov kakovosti življenjskih prostorov zavarovanih območij. V Kozjanskem parku so se že pred leti zavedali problema izginjanja tipične kulturne krajine. Tam nekoč prevladujoča drobnoposestniška struktura kmetijskih zemljišč izginja in s tem izginjajo tudi ključni življenjski prostori za številne organizme. Pomemben življenjski prostor za vrsto pomembnih ptic Nature 2000 so travniški sadovnjaki. Te so lastniki pred desetletji začeli opuščati, sadovnjaki so začeli propadati in so izginjali iz prostora. 

S ciljem, da se travniške sadovnjake oživi, so v parku z lastniki sadovnjakov vzpostavili sodelovanje na več načinov: izobražujejo jih o oskrbi sadnih dreves, organizirajo prikaze vzgojnih in oživitvenih rezi, izvajajo uslužnostno predelavo sadja, izvajajo rez sadnih dreves, nudijo sadike tradicionalnih sort iz ekološke drevesnice,… Vzpostavili so kolekcijsko matični sadovnjak, v katerem želijo ohraniti številne tradicionalne in avtohtone sorte jabolk in hrušk. Omenjeno lokacijo širši javnosti predstavljajo kot primer dobre parkovne prakse. Opremili so jo z info točko in številnimi bivališči za koristne organizme, ki so ključnega pomena za sonaravno kmetovanje. V okviru projekta Od vijeglavke do soka so nabavili premično predelovalnico, s katero sadje predelajo v sadne sokove. S predelovalnico predelajo sadje lastnikom naravovarstveno pomembnih travniških sadovnjakov, ki imajo manjše količine sadja, nimajo pa ustrezne opreme in znanja za predelavo. S tovrstno aktivnostjo se je zanimanje za obnovo manjših sadovnjakov še povečalo.

Pomen travniških sadovnjakov in sonaravnega kmetijstva vedno znova predstavljajo tudi šolski mladini. Za njih organizirajo naravoslovne in projektne dneve. V okolici osnovnih šol na območju parka so vzpostavili manjše nasade, ki jih učenci uporabljajo kot učilnice v naravi. 

Uvedli so tudi naziv »carjeviča«, ki ga podelijo lastniku travniškega sadovnjaka, ki v tekočem letu najskrbneje obdeluje, oskrbuje, pomlajuje sadovnjak, izdeluje produkte iz sadja, ohranja drevesa z dupli in ohranja ekološke niše na kmetiji.

Učinki oz. rezultati dobre prakse

V Javnem zavodu Kozjanski park se trudijo, da bi s projektnim delom, mednarodnim sodelovanjem in številnimi aktivnostmi v travniških sadovnjakih slednje ohranili oziroma celo povečali njihovo število, kar jim za sedaj tudi uspeva. 

Primeri projektov, ki so izvedli to prakso:

• Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije, 1999,
• Visokodebelni sadovnjaki kot element ohranjanja biotske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine (Interreg III A Slovenija- Madžarska-Hrvaška, 2005-2007),
• Od vijeglavke do soka (projekt IPA Slovenija-Hrvaška 2009-2012),
• Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih (LAS Posavje, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 2013-2014).

Sprememba pogojev zakupa zemljišč v upravljanju SKZG na območju KP Ljubljansko barje

Izhodišče in opis dobre prakse

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKGZ) upravlja s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije. Na območjih, ki so prvenstveno namenjena ohranjanju narave, bi bilo smiselno, da se s temi zemljišči upravlja v skladu z ekološkimi potrebami ogroženih vrst in habitatnih tipov, za katera je bilo zavarovano območje tudi ustanovljeno.
Pred spremembo je SKZG dajal v zakup zemljišča v upravljanju s pogoji, ki se nanašajo zgolj na ustrezno kmetijsko prakso skladno s kmetijsko zakonodajo. Po novem, daje SKZG zemljišča v njihovem upravljanju v zakup samo pod pogoji, ki so ustrezni za barjanskega okarčka, travnike s prevladujočo stožko (HT 6410), kosca, velikega škurha, repaljščico in druge relevantne travniške vrste in habitatne tipe. Pogoje poda Krajinski park Ljubljansko barje v sodelovanju z ZRSVN in se zapišejo v zakupno pogodbo. SKZG se je v prioritetnih nalogah iz Razvojne strategije Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS iz leta 2019 zavezal, da bo na Ljubljanskem barju odkupoval zemljišča nad 5.000 m2 in vse dajal v zakup pod navedenimi pogoji. Kljub omejitvam, ki jih bodoči zakupniki poznajo, še vedno obstaja interes med kmetovalci za zakup teh zemljišč pod temi posebnimi pogoji. 

Učinki oz. rezultati dobre prakse

Zaradi naravovarstvene občutljivosti določenih zemljišč je iz vidika ohranjanja ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov smiselno upravljati z zemljišči v lastni Republike Slovenije pod določenimi naravovarstvenimi omejitvami. SKZG ob upoštevanju prioritetnih nalog iz Razvojne strategije Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS iz leta 2019 (kjer je v strateških državnih usmeritvah za področje kmetijstva določeno za SKZG, da bo pri nalogah kmetijske zemljiške politike prevzel aktivnejšo vlogo. V ta namen se bo vključeval v trg kmetijskih zemljišč in agrarne operacije z namenom povečevanja ter zaokroževanja kmetijskih gospodarstev, v usposabljanje kmetijskih zemljišč, izvajanje komasacij, ohranjanju rodnostnega potenciala (čiščenje zaraslih površin) in izvajanju drugih strateških ciljev kmetijske politike) in Sklepa Vlade št. 02402-2/2011/8 z dne 14. 4. 2011 še naprej odkupoval vsa razpoložljiva kmetijska zemljišča nad 5.000 m2 na Ljubljanskem barju.

Doseganje varstvenih ciljev preko prostovoljnih delovnih akcij

Izhodišče in opis dobre prakse

Varstvene cilje v praksi praviloma dosegamo na dva načina (1) preko t.i. sistemskih ukrepov, ki jih omogoča/določa nacionalna zakonodaja oz. (2) preko projektov oz. načrtovanih projektnih aktivnostih. Projektne aktivnosti običajno nadgrajujejo sistemske ukrepe oz. omogočajo, da se le-ti izvajajo lokalno specifično in/ali v večjem obsegu. V slednjem primeru in sploh, če zaradi zagotavljanja ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov del ni bilo možno izvesti strojno (z mehanizacijo), so se mnogi projekti znašli pred težavo, kje zagotoviti zadosti fizične delovne sile za izvedbo načrtovanih in potrebnih aktivnosti.

Mnogi projekti so zato začeli organizirati prostovoljne delovne akcije, ki niso bile namenjena zgolj projektnim partnerjem, temveč širši lokalni skupnosti (lokalnim prebivalcem, šolam, društvom, nevladnim organizacijam,…). 

Učinki oz. rezultati dobre prakse

V prvih letih je bil odziv lokalnega prebivalstva zelo šibek. Prostovoljnih akcij so se v glavnem udeleževali projektni partnerji. Z leti pa je udeležba vztrajno naraščala in se širila. Danes so prostovoljne akcije med lokalnim prebivalstvom že poznane, dobro sprejete in utečene. Marsikje so že prerasle v družabne dogodke, saj se jih udeleži tudi preko 50 prostovoljcev. 

S prostovoljnimi akcijami se tako ne dosegajo le naravovarstveni cilji, temveč je to tudi priložnost za izobraževanje in ozaveščanje lokalnega prebivalstva in splošne javnosti o naravovarstvenem pomenu območja, za nagovarjanje kmetov k izvajanju sonaravnih oblik kmetovanja in nenazadnje prijetno/koristno druženje oz. preživljanje prostega časa. Prostovoljne akcije so tudi medijsko zelo dobro podprte.

Nekaj primerov, ko so se prostovoljne akcije izkazale kot zelo primerne:

• čiščenja lesnih ostankov po posekih zaraščenih površin, 
• ročnega odstranjevanja lesne vegetacije zaraščajočih se barij, močvirij, mokrotnih travnikov, 
• odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst (ITV), 
• vzpostavljanju travniških sadovnjakov (sajenje dreves), 
• vzpostavitev in vzdrževanje obvodnega pasu (glavatih vrb).

Primeri projektov, ki so izvedli/izvajajo to prakso:

• LJUBA, 
• SUPORT, 
• LIFE TO GRASSLANDS, 
• NATURA BRANICE, 
• GLAVATE VRBE, 
• WETMAN, 
• NATREG.

Razvoj blagovne znamke (povezovanje in skupno trženje)

Izhodišče in opis dobre prakse

Za slovensko kmetijstvo so značilne majhne družinske kmetije z mešano proizvodnjo in razdrobljeno posestjo. Poleg tega se več kot 75 % kmetijskih površin v Sloveniji nahaja znotraj območij OMD – območij z omejenimi dejavniki za kmetovanje, kjer so pogoji za kmetovanje zaradi naravnih danosti slabši (omejeni). Večina kmetij zato vseskozi išče načine, kako ekonomsko preživeti. K temu sodi tudi trženje pridelkov in izdelkov, ki so po obsegu/količini sicer omejeni, a praviloma zelo kvalitetni.
Projekt LIFE TO GRASSLANDS je to težavo nagovoril z eno od projektnih aktivnosti, v okviru katere so v prvi vrsti izobrazili kmete, jih povezali v verige in za pridelke lokalnega izvora oblikovali enotno blagovno znamko.

Pripravili so kriterije kakovosti in izvora (iz vrstno pestrih travišč) ter potrebno dokumentacijo za blagovno znamko produktov s haloških vrstno pestih travišč imenovano po verigah: (1) mleko in mlečni izdelki, (2) meso in mesni izdelki, (3) sadje, (4) zelišča in med in izdelki s sadja ter (5) rokodelski izdelki. Kolektivno blagovno znamko so poimenovali »S Haloških bregov«. Izvedli so ocenjevanje 136 izdelkov ter postavili zametke tržnih verig.  

Organizirane delavnice so bile tudi povod za samoorganizacijo kmetov, ki pridelujejo ekološko mleko. Združeni so se samoiniciativno odpravili v lokalno mlekarno in se dogovorili za odkup ekološkega mleka po višji ceni napram standardu. 

Učinki oz. rezultati dobre prakse

Z izvedeno aktivnostjo so:

• prispevali k ohranjanju kmetovanja na območjih z OMD; 
• spodbudili samoorganiziranost in povezovanje lokalnih proizvajalcev ter skupno nastopanje na trgu;
• izpogajali boljše odkupne pogoje; 
• omogočili dolgoročno večjo stabilnost kmetovanja (ekonomska varnost) na območjih Natura 2000 in posledično dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov.

Povezovanje kmetov – souporaba skupne mehanizacije (kosilnice, prikolice za prevoz živali)

Izhodišče in opis dobre prakse

Slovenski kmetje se načeloma neradi povezujejo in sodelujejo. K takemu načinu delovanja jih usmerjajo tudi aktualni ukrepi kmetijske politike (npr. naložbe), ki so praviloma individualni. 

V projektu LIFE TO GRASSLANDS, ki se je ukvarjal z izboljšanjem stanja suhih travišč na projektnih podobmočjih Natura 2000 (Haloze, Gorjanci, Kum, Pohorje) je bilo sodelovanje kmetov kot upravljavcev travišč nujno. Vsa štiri projektna podobmočja so relativno velika, finančna sredstva projekta pa omejena. V okviru projekta so se za zagotavljanje ustrezne rabe suhih travišč nabavile posebne kosilnice za košnjo strmih travnikov ter prikolice za prevoz živali na/iz paše. Ker so bila projektna sredstva omejena, so projektna pravila določevala, da dobijo mehanizacijo v brezplačno rabo le skupine kmetov, ki skupaj upravljajo z najmanj 20 ha. Na ta način so bile v souporabo predane 4 kosilnice in 1 mulčer ter 4 prikolice za prevoz živine.

Učinki oz. rezultati dobre prakse

Kmetje so se ob vzpodbudi projektnih partnerjev relativno hitro povezali ter med seboj podpisali »Upravljavski načrt souporabe«, ki predpisuje način uporabe ter delitev stroškov. Na ta način je tudi omogočeno dolgoročno upravljanje naravovarstveno pomembnih suhih travišč z bistveno manjšimi stroški.

Povezave do opisov projektov s primeri dobrih praks:

• GLAVATE VRBE
• LIFE DINALP BEAR
• LIFE+ SloWolf 
• LIFE TO GRASSLANDS
• LJUBA
• NATREG
• NATURA BRANICE
• Od vijeglavke do soka 
• Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije 
• Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih 
• SUPORT
• Visokodebelni sadovnjaki kot element ohranjanja biotske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine
• WETMAN