Družboslovno raziskovanje

Avtorica: Špela Polak Bizjak, Zavod Štirna

Osnove komunikologije temeljijo na družboslovnem raziskovanju: kvantitativnem, primerjalnem in kvalitativnem. To vključuje raziskovanje in analizo množičnih medijev, ciljnih skupin in kultur. Družboslovno raziskovanje temelji na znanstvenih metodah ter je sistematično in načrtovano. S pomočjo metod družboslovnega raziskovanja se izognemo trenutnim intuitivnim subjektivnim interpretacijam o obravnavanem problemu.

Znanstveno raziskovanje temelji na načelih splošnosti, objektivnosti, preverljivosti, veljavnosti in zanesljivosti. Izključevanje dejavnika subjektivnosti je ena izmed temeljnih predpostavk, ki je v družboslovnem raziskovanju ključnega pomena – s tem pa tudi v komuniciranju. Temelj je podatkovno točna opredelitev teme ali problema, ki jo raziskujemo ter kaj bo namen uporabe rezultatov razsikovanja.

V družboslovnem raziskovanju ločimo tri osnovne pristope:
1.    kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja: proučevanje skupnih značilnosti ciljnih skupin
2.    primerjalne metode družboslovnega raziskovanja: proučevanje razlik ciljnih skupin
3.    kvantitativne metode družboslovnega raziskovanja: proučevanje povezanosti med spremenljivkami

Najbolj pogosto uporabljene metode družboslovnega raziskovanja v komunikologiji

V vsakdanji praksi strateškega komuniciranja najpogosteje uporabljamo naslednje metode družboslovnega raziskovanja:
1.    Analiza in interpretacija primarnih in sekundarnih virov
•    analiza in interpretacija literature
•    analiza in interpretacija medijskega poročanja
•    analiza besedil
2.    Analiza in interpretacija drugih analiz in statistik
3.    Študije primerov
4.    Ankete, vprašalniki in javno-mnenjske raziskave
5.    Intervjuji (fokusne skupine, usmerjeni intervjuji)
6.    Opazovanje z udeležbo

Faze raziskovalnega dela v procesu komunikološkega raziskovanja:
1.    Opredelitev problema in hipoteze
2.    Izbor metod družboslovnega raziskovanja
3.    Zbiranje podatkov (študije primerov, ankete, raziskave itd.)
4.    Analiza primarnih in sekundarnih virov
5.    Analiza rezultatov in interpretacija
6.    Zaključno poročilo
 

Primarni in sekundarni viri

Številne raziskave, študije, teorije so s svetovnim spletom dostopne hitreje in enostavneje kot kadarkoli prej. Kar se sicer zdi velika prednost, vendar je ob širokem spektru dostopnih informacij toliko bolj potrebna previdnost pri izbiri zanesljivih virov.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) na spletnem mestu stat.si ponuja obsežno zbirko podatkov, še posebej za področja kakovosti življenja, okolja, kmetijstva, gozdarstva in ribištva, turizma itd. SURS raziskovalcem omogoča tudi dostop do podatkov za raziskovalni namen. 

Eurobarometer je javno-mnenjsko raziskovanje, ki sistematično poteka v vseh državah EU. Vsako leto izvajajo standardno javno-mnenjsko raziskavo, poleg te pa vsako leto izvede različne tematske in specialistične raziskave. Podatki in poročila so javno dostopni na spletnem mestu Eurobarometra.

Poleg zgoraj navedenih javno dostopnih virov podatkov za družboslovno raziskovanje na svetovnem spletu najdemo številne raziskave javnih in zasebnih raziskovalnih institucij, agencij in zasebnih raziskovalnih organizacij. Pomembno je, da raziskovalec izbira zanesljive in preverljive vire podatkov.
 

Ankete in vprašalniki

Različne spletne aplikacije nam omogočajo, da hitro in enostavno pripravimo vprašalnike za pridobivanje vpogleda v stališča, mnenja in uporabniške izkušnje. Kljub tej navidezni širši dostopnosti in enostavnosti uporabe je načrtovanje in priprava vprašalnikov kompleksna naloga, ki temelji na metodah anketnega raziskovanja.

Zbiranje podatkov lahko poteka z govorno komunikacijo ali s pisnim vprašalnikom (osebno ali prek spleta). Javno-mnenjske raziskave še vedno v večjem delu temeljijo na telefonskem anketiranju, ki jih izvajajo za to usposobljeni izpraševalci. S pomočjo spletnih aplikacij običajno izvajamo krajše ankete.

Pri pripravi vprašanj izbiramo med zaprtimi, pol odprtimi in odprtimi vprašanji. Zaprta vprašanja so primerna za odgovore, pri katerih lahko predvidimo vse možne odgovore anketirancev. Pol odprta vprašanja poleg ponujenih standardiziranih odgovorov omogočajo tudi izražanje stališča anketiranca. Na odprta vprašanja anketiranci odgovarjajo v poljubnem obsegu in z uporabo lastnega besedišča. S slednjimi običajno pridobimo bolj podroben vpogled, vendar je slabost tega tipa vprašanj težja standardizacija odgovorov. Poleg tega morajo biti anketiranci ustrezno motivirani za izražanje in zapis mnenj.

Pri pripravi vprašalnika je poleg izbire tipa vprašanj pomembno tudi:
·    Dolžina anketnega vprašalnika (daljši vprašalniki odvračajo anketirance)
·    Vrstni red vprašanj (enostavna vprašanja na začetku, podrobna in zahtevnejša vprašanja na koncu)
·    Uvodna pojasnila: dolžina vprašalnika (npr. 3 minute) in motivacija za udeležbo
·    Jezik vprašalnika naj bo prilagojen anketirancem
·    Izogibanje sugestivnim vprašanjem, ki nakazujejo na želeni odgovor
·    Testiranje vprašalnika pred njegovo uporabo na fokusni skupini
 

Analize medijskih objav

Družbe za spremljanje medijev med svojimi storitvami omogočajo tudi različno kompleksne analize medijskih objav (letne, kvartalne, mesečne). Spremljanje medijskih objav poteka na podlagi predhodno opredeljenih gesel (npr. Natura 2000). Enostavne oblike analiz medijskih objav vključujejo glede na izbrano obdobje število objav, seznam medijev in avtorjev, delež pozitivnih, nevtralnih in negativnih medijskih poročanj, delež medijskih objav glede na tip medija (TV, radio, tisk, splet). 

Pri kompleksnejših analizah medijskih objav vključujemo lahko tudi:
·    Analizo tematik medijskih objav (npr. gozdarstvo, kmetijstvo, varstvo narave)
·    Tipe novinarskega diskurza (kratka novica, reportaža, intervju ipd.)
·    Analizo pojavnosti foto in video materiala
·    Analizo primarnih ali sekundarnih navedb izbranih gesel
·    Delež načrtovanih (spodbujenih) in spontanih objav
·    Seznam govorcev, ki se pojavljajo v medijskih objavah