Ljubiteljska znanost

Avtorica: Vesna Stanić, Zavod Štirna

Akcijo “Išče se progasti gož” smo zasnovali po vzoru iskalnih akcij izgubljenih hišnih ljubljenčkov, pri čemer smo s fotografijami poudarili, da lahko najdejo živo žival ali lev - zgornjo plast kože, ki jo kače med levitvijo odložijo. Pri izbiri kanalov komuniciranja smo se osredotočili na digitalne kanale - splet in družabna omrežja, pri katerih nismo vključevali samo lastnih, temveč so nam pomembno pomagale tudi občine, krajevne skupnosti, društva in neformalne skupine na družabnih omrežjih. Ljubiteljski znanstveniki so nam pomagali najti pet progastih gožev (naš cilj je bil, da najdemo vsaj 3), mnogi so nas podprli na družabnih omrežjih. Akcijo so spremljali tudi mnogi novinarji.

Rešitev smo oblikovali v Zavodu Štirna v sodelovanju s strokovnjaki Nacionalnega inštituta za biologijo v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000. Taka oblika je uporabna za konkretni primer in je temeljila na dobrih vhodnih podatkih strokovnjakov s področja varstva narave.

Ljubiteljska znanost v LIFE-IP NATURA.SI 

Oxfordski slovar je pojem ljubiteljska znanost (ang. “citizen science”) uvrstil v svoj besedni seznam šele leta 2014, čeprav njegova prva omemba sega v leto 1979 v ameriško revijo New Scientist. Sociološke in biološke definicije ljubiteljske znanosti se osredotočajo na vidik koristi posamezne znanosti, a vsem je skupno to, da motivirajo širšo javnost za raziskovanje narave in okolja z namenom pridobivanja znanstveno pomembnih podatkov. S tem pa predvsem širijo znanje in razumevanje narave in okolja v naši bližnji okolici.

V projektu LIFE-IP NATURA.SI smo v letu 2020 uporabili mehanizem ljubiteljske znanosti pri monitoringu progastega goža, največje nestrupene kače v Sloveniji, ki jo nismo zaznali že od avgusta 2019. Nacionalni inštitut za biologijo in Zavod Štirna sta z namenom iz-boljšanja poznavanja biologije in ekologije progastega goža, njegove razširjenosti in ocene stanja vrste na območju Nature 2000 Slovenska Istra pripravila iskalno akcijo “Išče se progasti gož”. 

Z načrtovano komunikacijsko akcijo na družabnih omrežjih in v lokalnih medijih smo s pomočjo lokalnih prebivalcev in obiskovalcev našli 5 progastih gožev (tri odrasle in 2 mladiča), kar je bilo nad pričakovanji. Poleg tega pa smo spomladi pridobili 20 znanstveno uporabnih podatkov o vrstah kač in njihovih lokacijah iz drugih krajev Slovenije. Odziv ljudi na sporočanje opažanja kač, do katerih imamo ljudje pogosto strah, je bil izjemno pozitiven. Kljub temu da v 2. polovici leta ljudi nismo posebej pozivali k sporočanju podatkov, smo jeseni dobili še 3 podatke o kačah v Sloveniji. Zagotovo je to pomemben prispevek tudi k temu, da bodo ljudje v prihodnjih tovrstnih akcijah sodelovali v večjem številu.

Zelena knjiga o ljubiteljski znanosti

Evropska komisija je leta 2013 izdala Zeleno knjigo o ljubiteljski znanosti (Green Paper on Citizen Science), ki jo opredeljuje kot vključenost javnosti v aktivnosti znanstvenega raziskovanja, ko prebivalci aktivno prispevajo k znanosti s svojim znanjem, poznavanjem okolja ali s svojimi orodji in drugimi viri. 

Ljubiteljsko znanost glede na format sodelovanja z javnostjo Zelena knjiga deli na naslednje kategorije:
1.    Vključujoča znanost
2.    Skupinsko delo
3.    Vključujoči eksperiment
4.    Skupinsko znanje
5.    Prostovoljno razmišljanje
6.    Prostovoljno opazovanje
7.    Prostovoljna obdelava podatkov
8.    Družbeno opazovanje

Prednosti in pasti ljubiteljske znanosti

Z ljubiteljsko znanostjo se prvič srečamo v osnovnih šolah pri urah narave in biologije, ko s pomočjo strokovnjakov in učiteljev spoznavamo okolico, sodelujemo pri različnih akcijah čiščenja okolice in sporočanja lokacij črnih odlagališč, spremljanja razvoja drevesnih vrst v parkih, spremljanja populacij ptic na bližnjih jezerih in ribnikih ipd. Danes številne nevladne organizacije izvajajo tovrstne akcije tudi za lokalne prebivalce in s tem spodbujajo k večji aktivnosti in hkrati spoznavanju narave in okolja, v katerem živimo. Trenutno eden najbolj razširjenih načinov vključevanja javnosti po načelih ljubiteljske znanosti je sporočanje rastišč tujerodnih rastlin, ki poteka po številnih občinah po Sloveniji. 

Vsekakor pa ljubiteljska znanost sama po sebi ne pomeni, da bo znanost brezplačno pridobila uporabne podatke. Ta brezplačnost je lahko velika past, če ne načrtujemo aktivnosti ljubiteljske znanosti, temveč zgolj z nekaj obvestili in brez spremljanja dogajanja na terenu pričakujemo, da bodo ljudje množično sodelovali in posredovali podatke.

Še posebej ko govorimo o kačah, kot je bilo v akciji “Išče se progasti gož”, se pojavi možnost, da se ljudje ne bodo odzvali zaradi strahu pred kačami. Alenka Žunič Kosi, strokovna sodelavka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, je povedala, da je bila pozitivno presenečena nad odzivom, tudi zaradi dejstva, da so se mnogi prvič srečali s kačami v naravnem okolju in vrste prej niso poznali. Na večini posnetkov, ki so jih posredovali ljudje, so bile kače žive in v naravnem gibanju.

Vloga digitalnih orodij za razvoj ljubiteljske znanosti

“Udeleženci ljubiteljske znanosti zagotavljajo podatke in vire za znanstvenike, odpirajo nova vprašanja in soustvarjajo novo raziskovalno kulturo,” pravi Zelena knjiga o ljubiteljski znanosti. Izpostavlja tudi pomen učenja uporabe novih orodij, pri kateri imajo digitalna orodja zelo veliko vrednost. Predvsem so tu pametnimi telefoni, ki jih imamo praktično ves čas pri sebi, z njimi enostavno beležimo in delimo številne koristne podatke (fotografije, video posnetke, geolokacije itd.) za znanstvenike. 

Razvoj mobilnih aplikacij za deljenje tovrstnih podatkov je še vedno v povoju. Umetna inteligenca danes omogoča dobro prepoznavanje, težave pa pogosto izhajajo iz premalo osnovnih podatkov za razvoj ustreznih funkcionalnosti in pomanjkanja investicij za razvoj. Ljubiteljska znanost se sooča tudi s težavami, ko določena aktivnost postane tako množična, da povzroča negativne učinke v naravi. Takšen je primer sporočanja tujerodnih vrst v enem od severnoameriških naravnih parkov. Obiskovalci parka so množično zapuščali urejene poti, da bi dobronamerno sporočali lokacije rastišč. Težavo so tudi uspešno rešili in v komunikacijo vključili tudi sporočilo, da lokacije sporočajo samo z urejenih poti.

Imamo orodja in potrebe po raziskovanju, vendar kako navdušiti ljudi za akcijo?

Ljubiteljska znanost ima več ciljev, med katerimi je sicer zbiranje podatkov eno ključnih, vendar poleg tega lahko pomembno prispeva tako k razumevanju področja znanosti, odgovornosti ljudi do svoje okolice in bolj aktivni družbeni vlogi posameznika. Znanstvenikom prinaša tudi uvid v razumevanje javnosti o določenem znanstvenem področju in lahko pomembno prispeva k odločitvam o vlaganjih v izobraževanje, informiranje in razumevanje izbranega področja znanosti. 

Snovanje kreativne ideje za aktivacijo ljudi za ljubiteljsko znanost poleg izpolnjevanja komunikacijskih ciljev vključuje tudi naslednje pomembne dejavnike:

• Izobraževalna platforma: preden gremo v akcijo, moramo poznati osnovne podatke o vrsti in življenjskem okolju.
• Enostavnost prepoznavanja in sporočanja podatkov za širšo javnost. Enostavne alternative za tiste, ki digitalnih orodij ne uporabljajo.
• Varnostni vidik za udeležence akcije.
• Emocionalna komponenta, ki vzbudi pozornost za aktivacijo udeležencev: zakaj se meni osebno splača biti dele tega? S čim bom nagrajen/a?
• Zahvala ni zaključno dejanje, temveč priložnost za nadaljnjo komunikacijo.

Pri snovanju kreativne ideje za progastega goža je bil izobraževalni vidik eden ključnih dejavnikov. Primarno zaradi splošno razširjenega strahu pred kačami, ki izhaja iz nepoznavanja vrste. Hkrati pa smo z emocionalno komunikacijo nagovarjali predvsem lokalne prebivalce Slovenske Istre. Progasti goži so zelo koristni sosedje naših vrtov, saj se prehranjujejo z mišmi in voluharji. 

Ob zaključku smo pripravili poseben video s posnetki različnih vrst nestrupenih kač, ki živijo v Sloveniji in terenskih posnetkov življenjskega okolja progastega goža. Z njim smo se zahvalili vsem udeležencem in hkrati predstavili vrste kač, ki so jih udeleženci sporočili v času trajanja iskalne akcije.