Kmetijstvo

Kako se bolj učinkovito boriti proti invazivnim rastlinam na območjih, kjer ni dovoljeno preoravanje invazivnih rastlin?

Na travnatih površinah, na katerih se invazivne rastline močno širijo, je priporočljiva čistilna košnja tistih robov, kjer so razraščene te vrste. Invazivne rastline kosimo ali mulčimo vsaj dvakrat letno. Pri tem moramo biti pozorni, da ne pride do dodatne semenitve invazivnih rastlin. Najboljši učinki omejevanja razrasti so košnja tik pred cvetenjem, ker tako invazivne rastline najbolj izčrpavamo. Druga možnost poleg košenja je tudi kratkotrajna paša koz v času mladih rastlin.

Kako gospodariti z mejicami in kako jih vzdrževati?

Več o pomenu mejic in njihovem vzdrževanju v novici: Vloga mejic v kmetijstvu: kako jih ohranjamo? 

Mejice ohranjamo v največji možni meri. Vzdrževanje je dovoljeno le v zimskem obdobju (med 1. avgustom in 1. marcem), in sicer na način, da ohranjamo strnjenost mejice. Odvzamemo lahko posamezna drevesa, predvsem pa skrbimo, da se širina mejice ne razrašča v kmetijsko zemljišče, zato se grmovna razrast obrezuje. Kmetje, ki so vstopili v Program razvoja podeželja Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, morajo skrbeti za mejice tudi z obrezovanjem (podrobnosti najdete v Priročniku).

Kako intenzivna je lahko paša na zavarovanih območjih, da ni naravovarstveno sporna?

Strokovno vodena paša s primernim številom čredink in zasedbo v čredinkah z nizko obtežbo je na zavarovanih območjih pogojno sprejemljiva, saj se z gaženjem lahko spreminja habitat in zmanjšuje populacija zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst.

Kako je z obnovo in gradnjo kmetijskih objektov in pomožnih kmetijskih objektov?

V kolikor je poseg glede na prostorske akte mogoč, je na območjih Nature 2000 potrebno pridobiti mnenje in soglasje ali pogoje Zavoda RS za varstvo narave (v primeru potrebnega gradbenega dovoljenja) ali naravovarstveno soglasje in pogoje na Ministrstvu za naravne vire in prostor (ko gradbeno dovoljenje ni potrebno). 

Kakšne so omejitve pri izvajanju agromelioracij?

Za izvedbo agromelioracij na varovanih območjih (zavarovanih, naravnih vrednotah, Natura 2000), degradiranih ter ogroženih območjih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave in varstvo okolja, potrebujete predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov.

Če agromelioracijo načrtujete na zavarovanem območju, območju Nature 2000 ali območju naravne vrednote, potrebujete mnenje Zavoda RS za varstvo narave o sprejemljivosti posega v prostor (44. člen Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja). Na nekaterih območjih (npr. zavarovanih območjih) je izvajanje agromelioracij prepovedano.

Na podlagi Zakona o varstvu okolja mora nosilec nameravanega posega v okolje od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pridobiti informacijo, ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Nosilec posega vloži vlogo za uvedbo agromelioracij in pripadajoča soglasja na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Ali lahko na travniku zasadim drevje in kakšno?

V primeru sajenja drevja na vašem travniku je z vidika varstva narave najbolje izbrati sorte dreves visokodebelnih sadovnjakov. O visokodebelnih travniških sadovnjakih si lahko več preberete na tej povezavi. V okviru projekta »Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje« pa je Nacionalni inštitut za biologijo izdal tudi priročnik, v katerem predstavljajo pomen opraševanja, pestrost, ogroženost in varovanje opraševalcev ter naravi prijaznejše sadjarjenje. 

Visokodebelni travniški sadovnjaki so vključeni tudi v ukrepe kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil (KOPOP) v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014−2020, ki podpirajo kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in so namenjeni ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks. O pogojih za upravičenost do KOPOP plačil in upravičenih stroških si lahko več preberete na tej povezavi.

Za več informacij se lahko obrnete na svetovalce na vašem območnem Kmetijsko gozdarskem zavodu.

Kakšne so omejitve pri čiščenju zarasti na kmetijskih zemljiščih?

Na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu je med 1. marcem in 1. avgustom, tj. v času gnezdenja ptic in polaganja mladičev, prepovedano čiščenje zarasti na kmetijskih zemljiščih (sekanje ali drugačno odstranjevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih).

Za odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih potrebujete mnenje Zavoda RS za varstvo narave (5. člen Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih).

Želim se prijaviti na razpis za odpravljanje zarasti na varovanih območjih. Kakšen je postopek?

Za prijavo morate oddati vlogo na razpisu za odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. Če je zemljišče na varovanem območju, potrebujete tudi soglasje/mnenje Zavoda RS za varstvo narave (5. člen Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih). Za pridobitev mnenja se obrnete na pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave. V kateri območni enoti leži vaše zemljišče, lahko preverite v pregledovalniku Naravovarstveni atlas, kjer med sloji poiščete meje območij javnih služb in organizacij ter izberete »ZRSVN – območne enote«.

Vse informacije o postopku in vlogo za oddajo najdete na tej povezavi. 

Na koga se kot lastnik kmetijskega zemljišča na območju Nature 2000 lahko obrnem za finančno podporo? 

Podporo lastnikom kmetijskih zemljišč oziroma možnosti vključevanja vaše posesti v razpoložljive programe in ukrepe lahko preverite pri vašem območnem Kmetijsko gozdarskem zavodu. Na kmetijsko gozdarskih zavodih se izvajata javni službi kmetijskega svetovanja in kontrole ter selekcije v živinoreji pa tudi strokovne naloge v proizvodnji kmetijskih rastlin in v živinoreji ter naloge genske banke, gozdarstva in ribištva ter ostale na osnovi pridobljenih koncesij in pooblastil.

Ali je na območjih Nature 2000 dovoljeno gnojenje?

Na območjih Nature 2000 ne velja splošna prepoved gnojenja, je pa ta omejitev pogosta zaradi drugih razlogov. Gnojenje znotraj območij Nature 2000 ni dovoljeno na kmetijskih zemljiščih, ki so vključena v določene intervencije Skupne kmetijske politike - ukrepi Kmetijsko-okoljska podnebna plačila (KOPOP). Take intervencije so navedene na tej povezavi (npr. Traviščni habitati metuljev, Steljniki in Mokrotni traviščni habitati, Suhi kraški travniki in pašniki). Kmetovalci se v te intervencije vključujejo prostovoljno.

Gnojenje na območju celotne Slovenije je urejeno z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Uredba zlasti določa mejne vrednosti letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil. Živinska gnojila so hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica in izločki, ki jih živali izločijo na paši. Med živinska gnojila se uvršča tudi ostanek proizvodnje bioplina (digestat ali bioplinska gnojevka), če so bili za proizvodnjo bioplina uporabljeni tudi hlevski gnoj, gnojevka ali gnojnica. V uredbi so opredeljena območja in obdobja, v katerih je gnojenje povsem prepovedano (npr. na poplavljenih ali zamrznjenih tleh, na tleh nasičenih z vodo ali pokritih s snežno odejo) ali omejeno (npr. strma pobočja). V 8. členu uredbe je opredeljena splošna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih v času od 15. novembra do 1. marca. Izpostavljenih je nekaj časovnih izjem, ki veljajo na nekaterih območjih.

Zavezanci za izvajanje te uredbe so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje, oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri nastajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila, bioplinska gnojevka, kompost ali digestat, četudi slednja ne vsebujeta živinskih gnojil.

Uporabo digestata iz bioplinarn ureja tudi Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Na podlagi te uredbe je za vnos v ali na tla dovoljena le uporaba komposta ali digestata 1. kakovostnega razreda, razen če je s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, določeno drugače. Za vnos digestata 1. kakovostnega razreda, ki ni proizvod, je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Uredba določa tudi, da mora uporabnik komposta ali digestata 1. kakovostnega razreda pred prvim vnosom zagotoviti analizo tal in gnojilni načrt. Uporabnik komposta ali digestata, ki na leto uporabi več kakor 1 m3 komposta ali digestata, mora voditi evidenco o obdelavi odpadkov in o uporabi tudi poročati.

Nadzor nad izvajanjem Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov kakor tudi nad prepovedmi in pogoji uporabe komposta ali digestata na kmetijskih in gozdnih zemljiščih vrši Inšpekcija za kmetijstvo.

Je nabiralništvo v območjih Nature 2000 dovoljeno?

Nabiranje gozdnih sadežev v gozdu ureja gozdarska zakonodaja (Zakon o gozdovih in Pravilnik o varstvu gozdov), ki določa največjo dovoljeno dnevno količino nabranih gozdnih dobrin na posameznika (2 kg). Za nadzor skrbi Inšpekcija za gozdarstvo. 

Na območju Nature 2000 želim postaviti oljčnik. Kako pridobim soglasja za postavitev?

Za izdajo soglasja za ureditev oljčnika na območju Nature 2000 se obrnite na pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.

Ali lahko na območju Nature 2000 navozim zemljo in uredim gozdno zemljišče za lažje obdelovanje in vzdrževanje?

Pri odgovoru na vaše vprašanje vam bodo najbolje pomagali na pristojni območni enoti Zavoda RS za varstvo narave. 

V pristojnosti katere območne enote je vaša parcela, lahko preverite v pregledovalniku Naravovarstveni atlas, kjer med sloji poiščete meje območij javnih služb in organizacij ter izberete »ZRSVN – območne enote«, pod iskanje pa vpišete naslov (HŠ) ali parcelo/zemljišče.