Vključevanje lovcev v spremljanje populacije velikih zveri

Kratka vsebina/povzetek

Dinarsko-JV alpska populacija risa je številčno zmanjšana, genetsko osiromašena in izolirana, torej nima stika z osebki iz sosednjih populaciji, zato se njeni osebki parijo v sorodstvu. Za rešitev populacije pred izumrtjem je treba stopnjo sorodnosti znižati, in sicer z doselitvijo osebkov iz druge, neogrožene populacije. V okviru sedemletnega projekta LIFE Lynx načrtujemo v to populacijo vključiti 14 novih živali iz Karpatov. 

Sprejemanju projekta s strani deležnikov in širše javnosti namenjamo veliko pozornosti, saj je tesno sodelovanje z lokalnimi prebivalci, lovci in vsemi deležniki v procesu reševanja populacije risa ključnega pomena za njeno dolgoročno ohranitev. 

Lovci so ključen deležnik v tem procesu, zato smo jim ponudili sodelovanje v projektu in jih prosili za pomoč pri terenskem delu spremljanja stanja populacije. Zaradi njihove izkušenosti in terenskega poznavanja razmer so naš nepogrešljivi partner pri pridobivanju zadostnega števila kvalitetnih podatkov, ki omogočajo uporabo najnovejših metod ter strokovne, objektivne in znanstvene zaključke. V izvajanje projekta smo jih tako aktivno vključili, s čimer smo opazno povečali možnosti za dosego vseh ciljev projekta. 

Prostorska in časovna opredelitev dobre prakse

Od leta 2018 do 2024; na območju prisotnosti risa v Sloveniji in na predvidenih območjih za doselitve. 

Vsebina dobre prakse

a) Razlogi, ki so pripeljali do prijave in izvedbe aktivnosti projekta (kratka zgodovina problematike, ki je bila obravnavana v okviru projekta)

Dinarska populacija risa (območje Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine) izvira samo iz šestih, med seboj že sorodnih si osebkov iz slovaškega dela Karpatov, ponovno naseljenih v Slovenijo leta 1973. Kljub tej izredno uspešni reintrodukciji v svetovnem merilu, ko so potomci ponovno naseljenih živali poselili tudi sosednje države vse od severne Italije in dela Avstrije do Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, se je populacija po nekajdesetletni rasti pričela zmanjševati. Glavna razloga za to sta inbriding oz. parjenje v sorodstvu ter naključni tok frekvence genov (»genski drift«). Parjenje v sorodstvu namreč povzroča zmanjšanje genetske pestrosti in pojav škodljivih genov. To otežuje preživetje posameznih osebkov, kar pripelje do zmanjšanja številčnosti populacije in končno do izumrtja. Populacija je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. Za rešitev populacije pred ponovnim izumrtjem so potrebni nujni ukrepi za vnos zdravih genov iz druge, neogrožene populacije ter izboljšanje povezanosti ter pretoka genov z drugimi populacijami risa, zlasti z alpsko.

b) Glavni namen projekta in izvedene aktivnosti/ukrepi v okviru projekta (rezultati projekta na terenu)

Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Zaustaviti je treba upadanje številčnosti populacije risa z doselitvami novih osebkov in zagotoviti podporo širše javnosti za izboljšanje trenutnega ohranitvenega stanja te živalske vrste. Za doseganje tega je potrebna trajna podpora, ki temelji na dobro zasnovanih načrtih ohranjanja in upravljanja, vključevanju deležnikov, učinkovitih komunikacijskih strategijah in institucionalni, politični ter finančni podpori na državni in mednarodni ravni. Dolgoročni cilj projekta je razvoj populacije v uspešno delujočo enoto, ki bo kot del metapopulacije zmožna samostojnega in dolgoročnega obstoja na tem ozemlju. 

V Slovenijo in na Hrvaško bomo z mednarodnim sodelovanjem doselili rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov. Zaradi tega se zavzemamo za ohranjanje močne podpore javnosti in ključnih deležnikov za ohranitev risa, kajti sprejemanje sobivanja z velikimi zvermi s strani lokalnih prebivalcev je ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje velikih zveri. Tudi v primeru dolgoročne ohranitve doseljenih živali in celotne okrepljene populacije risa je doseg tega cilja odvisen predvsem od sprejemanja s strani širše javnosti. 

Kot ključne deležnike v tem procesu smo prepoznali lovce, in sicer zaradi dveh vidikov: po eni strani zaradi risovega prikritega in plenilskega načina življenja, redkosti, karizmatičnosti in dragocenosti slehernega osebka v naravi v biološkem in varstvenem smislu, po drugi strani pa zaradi osebnostnih lastnosti in interesov lovcev. Lovci so namreč glavni poznavalci razmer v njihovih loviščih in s tem vir ključnih informacij stanja na terenu. Lahko tudi vplivajo na stanje populacije risa. Osebno se zavzemajo za lovska načela in namenjajo stanju živalskih populacij v njihovih loviščih posebno skrb. 

V projekt smo jih zato aktivno vključili. Za namene doselitev novih osebkov je treba namreč na izbranem območju vzpostaviti sistematični monitoring vrste, katerega najobsežnejša aktivnost predstavlja monitoring z avtomatskimi kamerami (fotopastmi). Načrtovanja vključevanja lovcev v naše delo smo se lotili sistemsko in premišljeno: našo idejo smo najprej v lokalnem okolju predstavili vodstvom lovskih družin in vodjem lovišč s posebnim namenom, in sicer sprva na ravni območnih združenj upravljavcev lovišč, pozneje pa s posameznimi pogovori z vodstvi upravljavcev lovišč. Odziv na povabilo za sodelovanje pri monitoringu je presegel vsa pričakovanja – pozitivno so se odzvali skoraj vsi upravljavci lovišč, s katerimi smo vzpostavili stik. V naslednji fazi smo vzpostavili komunikacijo s posameznimi zainteresiranimi osebami, ki so bile pripravljene sodelovati pri našem delu. Ključno se nam zdi, da smo celotno delo v sklopu spremljanja risov opravili skupaj z lovci: skupaj smo izbirali potencialne lokacije za postavitev kamer, jih sistematično nato v kratkem času skupaj postavili, nato pa jih prosili, da so kamere redno pregledovali, menjali spominske kartice in baterije, pobirali dlake z lovilcev dlak  in nas obveščali o tipih posnetkov in drugih indicih o prisotnosti risa v loviščih. Poznavanje terena in prejšnja opažanja lovcev so se izkazala za pomemben doprinos, saj smo tako lahko izbrali lokacije na območjih z najboljšimi deli risovega habitata. Ves čas trajanja monitoringa si z lovci redno izmenjujemo informacije. Redno nas seznanjajo o operativnosti kamer in lovilcev dlak ter o morebitnem sledenju in opažanju risa v njihovih loviščih. Pomembno je tudi, da lovcem čim bolj olajšamo njihovo prostovoljno delo, zato smo npr. med drugim pripravili interna navodila za nastavitve avtomatskih kamer in vzpostavili oseben stik.

Pomemben se nam namreč zdi tudi obraten vidik tega recipročnega odnosa, torej da poskušamo v največji možni meri zadovoljiti pričakovanja lovcev in vzdrževati njihovo motivacijo za sodelovanje. Čeprav so se nekateri lovci monitoringu pridružili z nekaj pomisleki, je bila na koncu večina pozitivno presenečena nad rezultati. Veliko zanimanje za tematiko smo opazili že med spremljanjem, saj so mnogi nemudoma pregledali posnetke in nam sproti posredovali fotografije risov. Hkrati so nam navdušeno pošiljali povratne informacije tudi o drugih posnetih vrstah, za katere prej niso vedeli in v kolikšni meri so prisotne v njihovih loviščih. Dodana vrednost posnetkov je bila tudi, da so bili pridobljeni na lokacijah, ki so zelo različne od tistih, ki jih po navadi spremljajo lovci s svojimi kamerami. Tako so lovci poleg priložnosti, da spoznajo risa kot eno najbolj skrivnostnih vrst pri nas, lahko dobili tudi nov pogled na združbo živali v svojem lovišču.

Lovce vključujemo tudi v naše druge aktivnosti, kot so zimsko sledenje (zbiranje neinvazivnih genetskih vzorcev), skrb za rise, ko so le-ti v prilagoditvenih oborah ipd. Redno jih obveščamo o aktualnem dogajanju na projektu in za njih organiziramo številna predavanja, predstavitve preliminarnih rezultatov monitoringa ter jim razdeljujemo projektna gradiva. Prav tako so vključeni v lokalne posvetovalne skupine, s katerimi se redno sestajamo, pogovarjamo in izmenjujemo informacije.
Ključnega pomena namreč je, da smo za sodelujoče lovce neprestano dosegljivi ter z njimi vzdržujemo tesen stik. Nudimo jim vse željene informacije o risu v njihovem lovišču ter poteku same akcije in projekta, poskrbimo za povratne informacije o uporabi in analizah pridobljenih posnetkov ter jih redno obveščamo o doseženih zaključkih. Kot zelo uspešen se je izkazal oseben stik v kombinaciji telefonskih pogovorov in skupnega terenskega dela. Vsakega sodelujočega lovca ali drugo zainteresirano osebo na terenu spremlja oseba iz projektne skupine (ZGS ali UL BF). Velja tudi obratno, namreč vsak zaposleni na projektu redno obvešča lovce, kadar smo na terenskem delu v njihovih loviščih. Naše zanimanje za njihovo delo in pridobivanje podatkov za namene projekta je ključen dejavnik za vzdrževanje korektnega odnosa, ki omogoča vzpostavitev in rast zaupanja, kredibilnosti in strokovnosti. 

Za lažje komuniciranje in za namene povezovanja lovcev z različnih območij Slovenije, ki sodelujejo z nami, smo vzpostavili tudi zaprto skupino na socialnem omrežju Facebook. Ideja je bila zelo dobro sprejeta, saj tako povezovanje predstavlja enostaven kanal za hitro deljenje informacij o opažanjih risa in skupnem terenskem delu. Skupina na socialnem omrežju je dobro zaživela, saj vsakdo izmed nas sodelujočih čuti dodatno motivacijo in poteši svojo radovednost, ko v krogu enako mislečih delimo naša terenska prizadevanja, opažanja, nabrane izkušnje in rezultate.

Pridobljeni podatki s strani sodelujočih lovcev so za potrebe projekta neprecenljivi, saj smo le na tak način lahko vzpostavili tako kvalitetno mrežo zbiranja podatkov po celotnem območju razširjenosti risa v Sloveniji, kar nam omogoča strokovno podprte načrte doselitev novih osebkov risa. Rezultati takšnega sistematičnega monitoringa podpirajo dosego več ciljev hkrati (ocenjevanje velikosti in razširjenost slovenskega dela dinarske populacije risa, določitev lokalnih območij, kjer je ris še vedno prisoten in se razmnožuje, usmerjanje bodočih doselitev, spremljanje populacijskih trendov, prepoznavo potencialnih groženj in uskladitev podatkov na celotnem Dinarskem območju v Sloveniji in na Hrvaškem z dolgoročnim sodelovanjem). Ta izjemen rezultat ni pomemben samo za uspešno nadaljevanje projekta doselitve risa, ampak tudi za nadaljnje varstvo te karizmatične vrste. Pozitivna posledica korektnega in sistematičnega načina dela je tudi ustno prenašanje informacij o naših aktivnostih znotraj deležniške skupine in posledična zainteresiranost upravljavcev lovišč izven dinarskega prostora za sodelovanje, zato smo v sledečih sezonah monitoring razširili tudi na predalpski in alpski del.  
Zaradi dobrih rezultatov bomo s to prakso nadaljevali do konca projekta, stike pa ohranili tudi za prihodnje priložnosti pri delu z velikimi zvermi in širše z ostalimi zavarovanimi ali lovnimi vrstami.

c) Prispevek, ki ga je imel projekt za gozdarsko prakso za območno enoto in širše za celotno Slovenijo

Z aktivno vključitvijo deležniške skupine (lovci) v izvajanje projekta smo ključno povečali možnosti za dosego vseh ciljev projekta. Pripravljenost lovcev za sodelovanje in njihovo vestno prostovoljno delo skozi celotno sezono monitoringa sta omogočila izjemno kakovost zbranih podatkov o risih v slovenskih dinarskih gozdovih. 

Na sistematičen način tako zagotavljamo dolgoročno vključitev doseljenih živali v populacijo in skrbimo za sprejemanje ohranjanja risa s stani širše javnosti: sistematično zbrani kvalitetni podatki na podlagi vnaprej načrtovanega in nadziranega eksperimentalnega okolja po znanstvenih metodah nam omogočajo uporabo znanstvenih orodij, kar nam bo omogočilo dosego ciljev – dolgoročno ohranitev populacije risa – ki so odvisni tudi od sprejemanja s strani širše javnosti. 

Podatki o risih in celotni populaciji, nabrani v sklopu projekta, nam bodo omogočili razumevanje razvoja populacije, spremljanje uspešnosti doselitve, testiranje različnih upravljavskih scenarijev ter izbor najboljšega načina upravljanja s populacijo. Vse našteto ima velik vpliv na izvajanje nacionalne strategije o ohranjanju risa v Sloveniji. 
Populacijo risa si delimo tudi z drugimi državami, zato imajo rezultati projekta neposreden vpliv v mednarodnem prostoru in pomembno prispevajo k izvajanju evropske in širše okoljevarstvene politike. 

Vključeni deležniki, partnerji, organizacije, strokovnjaki...

• Deležniki: lovci
• Partnerji: Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Lovska zveza Slovenije

Dodatne informacije:

• https://www.lifelynx.eu/category/novice/vkljucevanje-lovcev/?lang=sl