Naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode
Stoječe vode z močno zakisano, pogosto rjavo obarvano vodo in z visoko vsebnostjo huminskih kislin, pH 3-5.
Habitatni tip je razširjen predvsem v severni Evropi in v alpskih predelih. Vedno je vezan na območja z visokimi barji, kjer nastajajo distrofna jezera v šotni podlagi, zato v južni Evropi ne nastopa. V smeri proti Balkanu so najjužnejša distrofna jezera v Sloveniji.
Habitatni tip EU_3160 v Sloveniji ne predstavlja samostojnega tipa. Naravna distrofna jezera so samo na visokih barjih Lovrenška jezera (20 jezer), na Ribniškem barju (4 jezera) in na barju Za Blatom (1 jezero). Na barju Šijec je sicer nekaj površin, kjer je zaradi erozije prišlo do propada vegetacije in nastanka uleknin s trajno vodo, vendar je voda običajno globoka komaj 20-30 cm, zato bi, kljub ustreznim fizikalno-kemičnim lastnostim, težko govorili o distrofnih jezercih. Sem štejemo tudi nekaj akumulacij na silikatnem Pohorju, npr. Falski ribnik, Črno jezero in Ribnik (Jezerska jama).
V okviru habitatnega tipa so za sedaj v Sloveniji upoštevana le maloštevilna jezerca na nekaterih visokih barjih. Vsa so upoštevana v predlogu pSCI. Stanje jezerc je stabilno.
Zaenkrat ni opaziti nobenih znakov ogroženosti. V manjšem obsegu je vidno, da se nekatera med njimi rahlo povečujejo na račun erozijskih pojavov. Potencialno so ogrožena samo Lovrenška jezera s turizmom - na račun možnih masovnih obiskov, ki lahko poškodujejo obrežne predele jezerc, možna pa je tudi povečana evtrofizacija.