Habitatni tipi

Azonalna razširjenost, pomembni so predvsem mikroklimatski pogoji: razpoložljivost neporaslih vlažnih, s hranili bogatih peščenih do muljastih tal.

Primarno predvsem v nižinah vzhodne Slovenije, sekundarno na ruderalnih rastiščih v nižinah in spodnjem montanskem pasu po vsej Sloveniji.

Zaradi vse večjih posegov v regulacijo vodnega pretoka je rečna dinamika večjih nižinskih rek v Sloveniji močno prizadeta in s tem so se močno skrčila tudi naravna rastišča vegetacije značilne za ta habitatni tip. Po drugi strani ga ogrožajo številne neofitske vrste, med katerimi so številne nitrofilne pionirske rastline s poznopoletnim in jesenskim cvetenjem, kar predstavlja neposredno konkurenco avtohtonim vrstam tega habitatnega tipa.

Habitatni tip je po definiciji nestabilen in tudi ohranjamo ga lahko le z omogočanjem dinamike habitatnega tipa ob rekah. Semenska banka vrst tega habitatnega tipa je očitno trajno prisotna v peščenih in muljastih nanosih rek, tako da lahko v zelo kratkem času pride do množičnega razvoja združb, ki pa jih lahko že proti koncu vegetacijske sezone začnejo izpodrivati trajnice naslednjih sukcesijskih faz, ki v primeru nespremenjenih geomorfoloških razmer v nekaj letih popolnoma izpodrinejo združbe tega habitatnega tipa.

Nihanja številčnosti populacij so tako zelo velika, odvisna od mikrokatastrofičnih dogodkov (predvsem poplav, tudi erozije) na rečnih bregovih, ki ohranjajo gola peščena in muljasta tla. Po eni strani previsok vodostaj ali poplave sredi vegetacijske sezone onemogočijo razvoj tega habitatnega tipa v tej sezoni, po drugi strani pa se prav s tem (vendar predvsem zunaj vegetacijske sezone) ohranja zadostna površina neporastlih muljastih in peščenih tal. Habitatni tip je tako v Sloveniji močno ogrožen, saj ga vodno-gospodarska praksa v glavnem zelo omejuje ali v celoti onemogoča.