Habitatni tipi
Karbonatna nizka barja z navadno reziko (Cladium mariscus) in vrstami zveze Caricion davallianae
Nizko barje na karbonatnih tleh.
Navadna rezika.
Karbonatna nizka barja z navadno reziko.
Sestoji, v katerih prevladuje vrsta Cladium mariscus. Pogosto v kontaktu z ostalimi združbami oz. sestoji nizkih barij (54.2). Habitatni tip "karbonatno barje z navadno reziko" uspeva v predelih s trajno, zelo plitvo površinsko vodo ali pa na pobočjih, kjer se cedi površinska voda. Geološko podlago tvori navadno dolomit, redkeje apnenec.
Pedološka podlaga je izrazito mineralna, z neznatno količino organskih snovi, oligotrofna do mezotrofna. Reakcija podlage je nevtralna do rahlo bazična (pH 6,8-7,4), vendar z visoko količino kalcija (30-50 mg/l).
Temu ustrezno je visoka tudi električna prevodnost, saj znaša 400-500 μS. Višinski razpon uspevanja je od 150 m do 600 m, kar kaže, da je habitatni tip vezan na zmerno kontinentalno klimo.
Habitatni tip EU_7210* je v Evropi prekinjeno razširjen od južne Skandinavije do mediteranskih predelov. Ker je dominantna vrsta Cladium mariscus vezana na zmerno klimo, uspeva samo v nižinskem in spodnjem montanskem pasu. Velikost posameznih površin je majhna.
V Sloveniji je približno 20 nahajališč vrste Cladium mariscus. Vendar se pojavlja v večjih sestojih, ki jih lahko označimo kot habitatni tip EU_7210 le na maloštevilnih mestih.
To so: Nerajske Luge pri Dragatušu, Ribniška dolina, Mišja dolina pri Robu, na barju Križank pri Podhomu, Smrčunovo povirje v okolici Slovenj Gradca ter na desnem obrežju Save Dolinke med Zasipom in Radovljico: pri Bodeščah, v Berju, vzhodno od Koritnega in pri Šobčevem bajerju. V vseh drugih primerih gre le za nekaj kvadratnih metrov velike fragmente habitatnega tipa/združbe ali celo samo za skupino primerkov.
Habitatni tip EU_7210* je v Sloveniji zastopan zelo skromno v primerjavi s predeli severno od nas. Stanje je podobno kot pri nizkih in visokih barjih. Zaradi specifične ekologije biotopa habitatni tip ni ogrožen z naravnimi spremembami - razen v primeru globalnih sprememb klime. Dejansko ogroženost predstavlja le vpliv človeka.
Ta se izraža kot urbanizacija, hidromelioracije in agromelioracije ter komunikacije, ki so že posegle v areale nekaterih območij habitatnega tipa, predvsem v širši okolici Bleda, ali pa obstajajo načrti za posege. Zaenkrat sta zunaj dejanskih in potencialnih posegov le Nerajske luge in Križank. Nerajske luge so že zavarovane kot krajinski park.