Jelovica
Šele opredeljevanje IBA-jev na podlagi C kriterijev je Jelovico uvrstilo v seznam najpomembnej ših območij za ptice v Sloveniji. Do nedavnega je bila planota praktično neraziskana. Eden od verjetnih razlogov za tovrstno zapostavljenost je bližina Pokljuke, ki je pritegnila velik del ornitološke pozornosti, namenjene avifavni gozdov v Julijskih Alpah.
Prvi podatek, ki je nakazal ornitološki pomen gozdov Jelovice, je bilo odkritje gnezdenja kozače Strix uralensis leta 1966 (MIHELIČ et al. 2000). To je bil tudi prvi podatek o pojavljanju kozače v Julijskih Alpah. Jelovica je verjetno še danes najpomembnejša lokaliteta za kozačo na območju Julijskih Alp, čeprav tu vrsta dosega bistveno nižje populacijske gostote kot v dinarskem pasu. Značilnost Jelovice je tudi gnezdenje koconogega čuka Aegolius funereus in malega skovika Glaucidium passerinum.
Slednjemu ustreza v preteklosti pospeševan delež smreke. Večji sistematični popis malega skovika na Jelovici še ni bil izveden, kljub temu pa številni naključni podatki kažejo, da je tukaj eno izmed najpomembnejših slovenskih gnezdišč te vrste. Ornitološki pomen gozdov na območju še dodatno okrepijo koconoge kure. Znotraj območja gnezdijo tri vrste: divji petelin Tetrao urogallus, gozdni jereb Bonasa bonasia in ruševec Tetrao tetrix. Že zaradi samih naravnih danosti je divji petelin številčnejši od ruševca, ki je omejen zgolj na negozdno območje okrog Ratitovca.
Divji petelin je razširjen praktično na celotnem območju, vendar je bistveno številčnejši v pasu nad 1200 metrov nadmorske višine. Kljub očitnemu deležu opuščenih rastišč, so v jugozahodnem delu Jelovice še rastišča s pet in več svatovsko razpoloženimi samci. Podobno kot divji petelin je tudi gozdni jereb razširjen na celotnem območju. Prav tako je najpogos tejši v višjih legah. Vrsta, ki je bila po pripovedih lokalnih lovcev na Jelovici nekoč številna, danes naseljuje predvsem obrobja pašnikov na najvišjih lega območja.
Največ podatkov o pojavljanju gozdnega jereba je iz območja Ratitovca. Izmed povsem gozdnih vrst živi na območju tudi triprsti detel Picoides tridactylus, vendar je podatkov o njegovem pojavljanju malo. Svojevrsten pomen Jelovici dajejo tudi skalnate stene, ki omejujejo območje na severu in jugu. Izmed pomembnih vrst v njih gnezdita planinski orel Aquila chrysaetos in sokol selec Falco peregrinus.
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
Jelovica je alpska planota na skrajnem vzhodnem delu Julijskih Alp. Od bolj zahodno ležeče planote Pokljuke jo loči ozka dolina Save Bohinjke, kamor se Jelovica spušča s strmimi in ponekod prepadnimi pobočji. Mejo s Spodnjimi Bohinjskimi gorami na jugozahodu predstavlja Bohinjsko sedlo. Na severni strani meji Jelovica na Savsko ravan. še najbolj postopen je prehod v škofjeloško hribovje nad dolino Selške Sore na jugu.
Meja IBA-ja poteka po zgornjem robu planote in vključuje tudi pomembneje nižje ležeče skalnate stene. Planoto lahko razdelimo na dva dela. Severno ležeči del nad Blatnim grabnom in Rovtarico je bolj uravnan in razgiban, medtem ko se spodnji del proti jugu počasi vzpenja do pogorja Ratitovca, kjer doseže najvišjo točko na vrhu Altemaver (1678 m n. v.).
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
Zgibanka Jelovica - pisani mozaik gozda in barja (pdf, 1 mb)