Območja
Snežnik - Pivka
Obsežni jelovo-bukovi gozdovi, ki predstavljajo glavni del IBA-ja, sodijo med največje strnjene gozdne sestoje pri nas. Največja ornitološka posebnost tega tipa gozda v južni polovici slovenskega ozemlja je, po dosedanjih ugotovitvah, kozača Strix uralensis. Ta vrsta sove je pogosta in razširjena na celotnem območju Javornikov in Snežnika, kjer so bile ugotovljene zelo visoke gostote. Gostote na Javornikih, kjer je bilo opravljenih tudi največ načrtnih popisov te vrste, so tačas celo najvišje znane gostote kozače v Evropi. Znašajo do 6 parov / 10 km2 (PREŠEREN & KOHEK 2001).
Kozača tukaj gnezdi že ob vznožju planot na nadmorski višini 700 metrov, bolj pogosto pa v višinskem pasu med 900 in 1200 metri (MIHELIČ et al. 2000). Manj zanesljive podatke o gostatah imamo za druge vrste gozdnih sov, kot sta koconogi čuk Aegolius funereus in mali skovik Glaucidium passerinum. Ker je dovolj primernega habitata, je prav mogoče, da je njuna populacija precej večja, kot jo trenutno ocenjujemo. Podobno kot drugod v dinarskem svetu Slovenije je ena izmed zelo ogroženih vrst na tem območju divji petelin Tetrao urogallus. Položaj je še slabši kot na Kočevsko-kolpskem območju, saj so bila konec devetdesetih let aktivna le še štiri rastišča (ČAS 2000).
Na manjšem delu območja se nad dolino Pivke in Reke nahajajo visokokraški suhi travniki oziroma pašniki, v dolini Pivke pa močvirni travniki. Ptičji združbi, ki živita na teh dveh tipih travnikov, sta zelo značilni in med seboj popolnoma različni. Tako kot mnoge druge dobro ohranjene močvirne travnike na Notranjskem, tudi te v ornitološkem smislu označuje gnezdenje kosca Crex crex. Glavno naselitveno območje te vrste je med krajema Selce in Šembije. Večina koscev se zadržuje na dnu doline ob reki Pivki in v kraških globelih, posamezni pa so bili popisani tudi na gorskih travnikih južnih obronkov Snežniške planote.
Kosca tukaj spremlja repaljščica Saxicola rubetra, ki dosega gostote od 18 do 28 parov / km2 (TOME 2001). Druge pogoste travniške vrste ptic so še poljski škrjanec Alauda arvensis, rjava penica Sylvia communis in veliki strnad Miliaria calandra. Redkejša in bolj skrivnostna vrsta je pisana penica Sylvia nisoria, ki pa ponekod, kot na primer na Palškem jezeru, gnezdi v visokih gostotah (TOME 2001). Takoj, ko se nekoliko dvignemo nad dno doline, lahko ponoči prisluhnemo značilnemu oglašanju podhujke Caprimulgus europaeus.
Ta vrsta je razširjena vse do predelov, kjer še zadnje odprte površine na robu planote preidejo v sklenjen gozd. Na pobočjih snežniške planote so pogostejše tudi smrdokavre Upupa epops, ki jim ustreza bližina ekstenzivnih pašnikov, kjer si iščejo hrano. čeprav gnezdijo posamezni pari slegurja Monticola saxatilis že v kamnolomih nad Ilirsko Bistrico, so njihovo najpomembnejše območje suhi skalnati travniki višje nad dnom doline (SURINA 1999). To je eno izmed najpomembnej ših območij za to vrsto v Sloveniji. V nacionalnem merilu zelo redka vrsta je rjava cipa Anthus campestris.
Nekaj gnezdečih parov lahko najdemo na razgaljenih, peščenih površinah vojaških vadbišč, na primer pri kraju Bač (POLAK 1991). Tukaj so tudi edina redno zasedena potrjena gnezdišča kupčarja Oenanthe oenanthe izven alpskega prostora pri nas. Morda je nekoliko presenetljiva velika redkost kotorne Alectoris graeca na IBA-ju, saj smo kljub načrtnemu iskanju našli le nekaj parov (B. SURINA, pisni vir), kar pa se ujema s splošno slabo zastopanostjo te vrste na slovenskem dinarskem krasu.
Malo vemo ornitologi tudi o skalnem golobu Columba livia, predvsem o njegovem poreklu. Nekoč so divji skalni golobi množično gnezdili v številnih globokih breznih tega območja. Brezna so danes pretežno brez golobov (S. POLAK, pisni vir). Domnevno "čisti" skalni golobi še vedno gnezdijo v steni pri Podtaboru (SURINA 1999).
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
Mednarodno pomembno območje za ptice Snežnik - Pivka je med vsemi novimi IBA-ji največje, saj obsega več kot 500 km2. Območje se razteza od prehoda avtoceste Ljubljana-Kozina čez Postojnska vrata na severu, do državne meje na jugu, preko katere sega v svojem naravnem nadaljevanju v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. To je pretežno planotast, vendar zelo razgiban svet s povprečno nadmorsko višino blizu 1000 metrov.
Sestavljata ga dve veliki planoti: Javorniki na severu in Snežnik na jugu. Meja med njima poteka po Mašunskem dolu. Na severovzhodu območje omejuje zaporeden niz kraških polj: Unškega polja, Cerkniškega polja, Loške doline in Babnega polja. Na tej strani se planota naglo zniža za nekaj sto metrov. Jugozahodna meja območja poteka po robu planote nad dolinama Reke in Pivke. Na zahodu, med naseljema Rakitnik in Šembije, se planota zlagoma spušča v Pivško podolje, katerega večji del prav tako leži znotraj IBA-ja. Planotasti del IBA-ja je praktično v celoti pokrit z gozdom.
Tukaj ni niti enega stalnega naselja (PERKO & OROŽEN ADAMIč 1998). Planoto gradijo večinoma kredni apnenci, na katerih so se izoblikovali številni kraški pojavi, kot so na primer koliševke, vrtače, številne jame in nad robom planote obvisele nekdanje rečne doline - drage (PERKO & OROŽEN ADAMIČ 1998). Daleč najvišja točka tega območja je Snežnik (1796 m n. v.), markanten in iz vseh strani zelo izstopajoč vrh. Površinskih voda na območju skorajda ni, razen ponikalnice Rak v Rakovem Škocjanu in Pivke, ki pa je v svojem zgornjem toku nad krajem Prestranek le občasno tekoča reka.
Kljub temu, da je njen celoten tok na IBA-ju reguliran, Pivka redno poplavlja. Dno rečne doline tvorijo rečni nanosi na zakraselem svetu. Vzporedno z dolino najdemo na njeni vzhodni strani celo serijo kraških globeli, ki se ob visoki vodi spremenijo v jezera (PERKO & OROŽEN ADAMIč 1998). Njihov pomen za vodne ptice je majhen, z izjemo največjih dveh, Petelinskega in Palškega jezera. Območje Snežnika in Javornikov je zaradi večje nadmorske višine precej hladno. Sodi med najbolj namočene regije v Sloveniji, saj pade letno skoraj 3000 mm padavin. Največ padavin prejmejo južna pobočja Snežnika, kar je posledica bližine Kvarnerskega zaliva. (PERKO & OROŽEN ADAMIč 1998).
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
Zgibanka Snežnik, Javorniki, Pivka - mogočni gozdovi in pestri travniki (pdf, 1,5 mb)