Območja
Dravinjska dolina
Načrtnih celovitih kvantitativnih raziskav ptic Dravinjske doline doslej ni bilo. Na voljo imamo le podatke popisov nekaterih izbranih vrst in nekaj zapisov opazovanj zanimivejših vrst. Med vrste, ki jih zadnja leta redno spremljamo, sodi bela štorklja Ciconia ciconia. Bela štorklja doseže v Dravinjski dolini jugozahodno mejo svoje strnjene poselitve pri nas. Vsa gnezda na tem območju so mlajša od 20 let, pri čemer jih je večina še precej mlajših (DENAC 2001). V letu 1999 je bilo popisanih precej novih gnezd, kar kaže na to, da je Dravinjska dolina območje, ki ga štorklje še vedno intenzivno kolonizirajo.
Gostota bele štorklje tukaj je bila v letu 1999 med najvišjimi v Sloveniji. Nadpovprečno je bilo tudi število speljanih mladičev gnezditveno uspešnih parov (2,5 mladiča na gnezdo) (DENAC 2001), kar je verjetno povezano s kvaliteto prehranjevališč bele štorklje na tem območju. Menimo, da je populacija bele štorklje v Dravinjski dolini zaradi naštetih značilnosti kljub relativno majhnemu številu gnezd zelo pomembna. Domnevo, da se bo v prihodnje še povečevala, potrjujejo popisi zadnjih treh let.
V Dravinjski dolini so dokaj pogoste še nekatere vrste ptic, vezane na ekstenzivno kulturno krajino. Takšna je smrdokavra Upupa epops, ki povečini sicer gnezdi v sadovnjakih na pobočjih nad dolino, prehranjuje pa se na dolinskih vlažnih travnikih (M. KERČEK, ustni vir). Podobno velja tudi za zeleno žolno Picus viridis. Zelene žolne se zlasti v času po gnezditvi zelo rade zadržujejo v pasu vrbovja ob strugi Dravinje. Rjavi srakoper Lanius collurio dosega najvišje gostote tam, kjer so travniki prepredeni s pasovi drevja ali najdemo posamezne grme, ki mu služijo kot preže, s katerih opreza za svojim plenom. Bolj vlažni in zaradi tega kasneje košeni travniki nudijo bivališče tukaj zelo redkemu koscu Crex crex. Kosca v severovzhodni Sloveniji najdemo le še ponekod v Prekmurju. Vrsta je v tem delu naše države na pragu izumrtja.
Bolj razveseljivo je na Dravinji stanje ene naših najbolj pisanih ptic, vodomcem Alcedo atthis. Za njegov obstoj so ključnega pomena peščene stene vzdolž bregov reke, ki jih tukaj za razliko od večine drugih slovenskih rek, ne primanjkuje. Vanje si namreč vodomec izkoplje svoj gnezdilni ov. Na Dravinji srečamo približno na vsak kilometer rečnega toka en gnezdeči par vodomcev in s tem verjetno najvišjo gostoto te vrste pri nas.
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
IBA Dravinjska dolina se razteza v smeri vzhod - zahod med krajema Doklece in Draža vas in zajema večji del nižinskega toka reke Dravinje. Dolina je v večjem delu precej ozka in počasi prehaja v položna pobočja nad njenim dnom. Nekoliko se razširi le v predelu Majšperka ter med krajema Loče in Draža vas. Z južne strani jo od zahoda omejuje najprej skrajni vzhodni del Konjiške gore, nato pogorje Boča in vzdolž spodnjega dela toka Haloze.
Severno od doline ležijo Dravinjske gorice, nizko terciarno gričevje z nadmorskimi višinami pretežno med 200 in 300 metri. Precej uravnano poplavno dno Dravinjske doline pokrivajo holocenski peščeno-ilovnati nanosi. Zaradi številnih pritokov pohorskih potokov z leve strani je Dravinja v njihovi bližini potisnjena povsem na južni rob doline (PERKO & OROŽEN ADAMIč 1998). Glavni pritoki reke na IBA-ju so z leve strani Oplotnica, Beziščica, Ličenca, Brežnica in Ložnica, z desne pa žičnica, Jelovški potok in Skralska. V celotnem delu Dravinjske doline med Doklecami in Vidmom pri Ptuju so intenzivne kmetijske površine, zato ta del ni bil vključen v IBA.
Prav tako ni znotraj območja predel nad Dražo vasjo, kjer je tok Dravinje reguliran. Reka Dravinja ima na IBAju, z izjemo manjšega dela pri Majšperku, še v celoti ohranjen naravni tok s številnimi meandri. Njen povprečni pretok v spodnjem delu je 12 m3/s. Rečni režim Dravinje je snežno-dežni, s pogostimi poplavami v spomladanskem in jesenskem času.
Zaradi odlaganja erodiranega materiala vzdolž reke je površje ob strugi rahlo dvignjeno, kar povzroča daljše zadrževanje poplavne vode. Aktivna akumulacija ter vpliv podtalne in površinske poplavne vode tukaj upočasnjujeta razvoj prsti, ki so zato plitve. Na teh predelih v dolini prevladujejo travniki (PERKO & OROŽEN ADAMIč 1998).
Zaradi poplavnega značaja Dravinje so se naselja tod razvila predvsem na robu doline, nad najmlajšo rečno teraso, samo dno doline pa je večinoma neposeljeno.
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)