Območja
Banjšice
V ornitološkem pogledu so bile Banjšice do nedavna slabo raziskano območje. Leta 1993 je na osrednjem delu planote popisoval ptice GREGORI (1995), drugih zapisov s tega območja pa v literaturi ne zasledimo. Načrtne popise nekaterih izbranih vrst in najpomembnejših habitatov smo člani DOPPS-a opravili v letih 2001 in 2002. Ena izmed vrst, ki smo jim namenili posebno pozornost, je podhujka Caprimulgus europaeus. Zanjo smo ugotovili, da je na celotnem IBA-ju Banjšice precej pogosta vrsta.
Najvišjo gostoto dosega na jugovzhodnem delu, kjer se travniške površine izmenjujejo s predeli poraščenimi z gozdom in prevladuje milejša klima. Na delu planote, ki leži nad severno mejo IBA-ja, podhujke nismo odkrili. Druga kvalifikacijska vrsta s katero se Banjšice uvrščajo med IBA-je, je hribski škrjanec Lullula arborea. Njegovo petje lahko poslušamo na praktično vseh delih Banjšic, z izjemo tistih, ki so poraščeni s strnjenim gozdom. Hribski škrjanec gnezdi v najvišjih gostotah na območju med vasmi Mrcinje, Lohke in Krvavec. Kot kaže, mu najbolj ustreza kombinacija travnikov in ekstenzivnih pašnikov, ki jih najdemo samo na tem delu IBA-ja.
Na najvišjem in izključno s travniki poraslem osrednjem delu planote je pogostejši poljski škrjanec Alauda arvensis. Banjšice se ponašajo z gnezdenjem še nekaterih ogroženih travniških vrst ptic. Med njimi velja omeniti kosca Crex crex, čeprav večje populacije tod nismo odkrili. Menimo, da je na Banjšicah primernega habitata zanj precej več kot le za tistih nekaj teritorialnih samcev, kolikor smo jih popisali doslej. Nedvomno je popis kosca na Banjšicah v optimalnem času ena od nalog, ki nas še čakajo. Razveseljiva je visoka gostota prepelice Coturnix coturnix v osrednjem delu planote, saj je ta vrsta v zadnjih letih izginila z mnogih nižinskih travnikov po Sloveniji. Verjetno najpogostejša vrsta ptice tod je veliki strnad Miliaria calandra.
V gnezditvenem obdobju lahko praktično na vsakem osamelem grmu sredi travnikov vidimo pojočega velikega strnada. Sredi maja na skalnatem vrhu planote Slemenu opazovani kupčarji Oenanthe oenanthe (J. FIGELJ, pisni vir), dopuščajo možnost gnezdenja, čeprav gnezditev v tem delu Slovenije še ni bila ugotovljena. Nekoliko manj pozornosti smo v dosedanjih popisih namenili okolici zaselkov, kjer najdemo številne stare visokodebelne sadovnjake. V njih gnezdijo ogrožene vrste kot so na primer veliki skovik Otus scops, vijeglavka Jynx torquilla in pogorelček Phoenicurus phoenicurus.
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
Banjšice so, gledano s severozahoda, prve v nizu visokih dinarskih planot, ki se od tod nadaljujejo v jugovzhodni smeri vse do meje s Hrvaško. Planota je z vseh strani jasno razmejena geografska enota. Na vzhodu in jugu jo od sosednjega Trnovskega gozda ločuje ozka in globoka dolina čepovanskega dola, na severu dolina Idrijce in na zahodu reka Soča. Med IBA-je smo uvrstili samo osrednji del planote, ki leži južno od avške prelomnice in zaradi specifičnih razmer izstopa po ornitološkem pomenu.
Celotno območje se od Grgarskega polja počasi vzpenja proti Grgarskim ravnam, katerim sledi nagel in strm vzpon čez gozdnata pobočja Gore do planotastega ter s travniki poraščenega osrednjega dela. Prav v tem delu se sredi sicer povsem karbonatne okolice nahajajo tudi predeli s flišem, kljub temu pa površinskih voda tod ne najdemo (PERKO & OROŽEN ADAMIČ 1998). Najvišja točka območja je neizrazit vrh Sleme (800 m n. v.).
Na južnih pobočjih se čutijo sredozemski vplivi, medtem ko je klima na planotastem delu zaradi višjih nadmorskih višin že skoraj povsem celinska z nizkimi zimskimi temperaturami in obilnimi padavinami (PERKO & OROŽEN ADAMIČ 1998). IBA Banjšice je redko poseljen. Na osrednjem delu se zaselki nahajajo samo na robu planote, kjer travniki prehajajo v gozd.
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
Zgibanka Banjšice - travniški dom številnih ptic (pdf, 1,1 mb)