Skip to main content

Območja

Krakovski gozd - Šentjernejsko polje

SI5000012
Celinska regija
8.347,18 ha
travnik
Krakovski gozd - Šentjernejsko polje (Foto: Andrej Hudoklin)
Krakovski gozd
Krakovski gozd (Foto: Hrvoje Oršanič)

Ornitološki pomen Krakovskega gozda je bil deloma že predstavljen v prvi knjigi o IBA-jih. Naravovarstveno najpomembnejši vrsti ptic, ki tukaj gnezdita v velikem številu, sta srednji detel Dendrocopos medius in belovrati muhar Ficedula albicollis. Ocenjujemo, da v Krakovskem gozdu živi 30 - 40% prve in celo 40 - 50% slovenske populacije druge vrste. Obe imata daleč najvišje gostote v gozdnem rezervatu pragozdnega značaja v osrednjem delu gozda. Tukaj gnezdi 12 - 15 parov srednjih detlov v gostoti 3,3 para / 10 ha, kar je ena najvišjih ugotovljenih gostot te vrste sploh.

Gostota belovratega muharja je še precej večja in sicer 13 parov / 10 ha (BOŽIČ 2002). To pomeni, da v rezervatu gnezdi vsaj 50 parov. Srednjemu detlu in belovratemu muharju ustreza bogata strukturiranost tega dela gozda z visokim deležem doba in debelih dreves. Zanju je še posebej pomembno veliko število mrtvih stoječih dreves, ki jima nudijo primerno gnezdišče. Gostote obeh vrst so v drugih predelih gozda sicer nižje, sta pa vrsti razširjeni po celotnem gozdu. V Krakovskem gozdu dosegajo zelo visoke gostote tudi nekatere splošno razširjene vrste ptic, kot so na primer velika sinica Parus major, plavček Parus caeruleus, ščinkavec Fringilla coelebs in škorec Sturnus vulgaris.

Manjše vasi na Šentjernejskem polju so življenjski prostor črnočelega srakoperja Lanius minor, ene izmed najbolj ogroženih ptic v slovenski avifavni. Propadanje tradicionalne kulturne krajine in razmah intenzivnega kmetijstva sta pripeljali nekdaj pri nas zelo pogosto ptico na rob izumrtja. Ta vzorec popolnega populacijskega zloma v zadnjih nekaj desetletjih zelo spominja na usodi južne postovke Falco naumanni in zlatovranke Coracias garrulus. Že tako zelo majhna populacija črnočelega srakoperja na tem območju poleg tega iz leta v leto nazaduje.

Verjetno je to vrsta, ki bo v Sloveniji dokončno izumrla v nekaj letih, če ne bodo nemudoma sprejeti konkretni in učinkoviti aktivni ukrepi za njeno ohranitev. Razen na Šentjernejskem polju gnezdijo danes posamezni pari redno le še v Jovsih in ponekod v Beli Krajini, kljub temu pa velikost celotne slovenske populacije tačas ne presega 15 gnezdečih parov. Že omenjena južna postovka velja v Sloveniji od leta 1995 za izumrlo gnezdilko, vsakoletna zadrževanja manjših skupin teh ptic v okolici Šentjernejskega polja pa nas vendarle navdajajo z upanjem o njenem ponovnem gnezdenju.

Zaenkrat kljub namestitvi gnezdilnic gnezdenja južne postovke tod še nismo dočakali. O kvaliteti tukajšnjih prehranjevalnih habitatov za vrste ptic, vezane na kulturno krajino, priča gnezditveni uspeh bele štorklje Ciconia ciconia, ki je bil v letu 1999 s povprečno 3,4 poletelega mladiča na gnezdo in stoodstotnim deležem uspešnih parov, daleč najboljši v Sloveniji (DENAC 2001). Na tem območju se prehranjuje tudi mali klinkač Aquila pomarina. Svoje gnezdo ima skrito v Krakovskem gozdu, za lov pa potrebuje odprte predele. Malega klinkača najdemo v Sloveniji samo tukaj.

(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)

Ta IBA je v bistvu razširjeno območje, ki se v prvem inventarju Mednarodno pomembnih območij za ptice v Sloveniji (POLAK 2000) pojavlja pod imenom Krakovski gozd. Pri uporabi dodatnih kriterijev in z rezultati novih raziskav, se je poleg pomena Krakovskega gozda pokazal še velik ornitolo ški pomen kulturne krajine, ležeče zahodno in severno od gozda. Te smo nato z že obstoje čim območjem združili v enoten IBA.

Opis gozdnatega dela območja in travnikov v njegovi okolici je v prvi knjigi Mednarodno pomembnih območij za ptice v Sloveniji, tukaj se bomo osredotočili le na novo priključene predele. Po novem obsega IBA med drugim zahodni del Krške ravni do meje z Novomeško pokrajino, na jugu pa sega vse do vznožja Gorjancev. Po dolini Radulje sega del območja na severu tudi v Krško gričevje, kjer se konča pod krajem Šmarjeta. C

eloten omenjeni predel je zelo uravnan in se od reke Krke, kjer je najnižji, proti jugu zelo rahlo zvišuje. Nekoliko bolj se dvigne šele južno od Šentjerneja proti vasi Gorenje Vrhpolje. Tukaj prevladujejo njive, precej pa je tudi travnikov. Posebej zanimive so okolice vasi, za nekatere je značilna dokaj ekstenzivna raba prostora. To velja še posebej za tiste na severnem in skrajnem južnem robu Šentjernejskega polja, kjer je veliko starih visokodebelnih sadovnjakov in pašnikov.

(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)

Zgibanka Krakovski gozd - Šentjernejsko polje, oaza narave v dolini reke Krke (pdf, 1,3 mb) 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava