Območja

Obsežni strnjeni sestoji gozdov brez naselij pokrivajo skoraj celoten IBA Kočevsko -Kolpa, ki je največje Mednarodno pomembno območje za ptice v Sloveniji. Najpomembnejša vrsta tega območja je, podobno kot na Snežniku in Javornikih, kozača Strix uralensis. Tukaj je bilo opravljenih manj transektnih popisov te vrste kot na slednjem območju, vendar je bilo najdenih kar nekaj gnezd. Gostota kozače v osrednjem delu območja je bila ocenjena na 2 - 3 pare / 10 km² (MIHELIč et al. 2000), kar je razmeroma nizko v primerjavi z nekaterimi drugimi območji.

Popisi v letu 2002 pa so pokazali, da je bila gostota vsaj v nekaterih predelih okoli Kočevskega Roga podcenjena (A. HUDOKLIN, pisni vir). Seveda bo treba z zaključki počakati vsaj še kakšno sezono, ni pa izključeno, da se bo že tako velika populacijska ocena za to območje še nekoliko povzpela. Kozača si tudi tukaj deli življenjski prostor z dvema vrstama gozdnih sov, koconogim čukom Aegolius funereus in malim skovikom Glaucidium passerinum. Slednji naseljuje le najvišje predele IBA-ja.

Na pragozdne ostanke je vezan belohrbti detel Dendrocopos leucotos, ki se najraje prehranjuje na ležečih mrtvih deblih dreves (M. PERUŠEK, ustni vir). To je poleg Gorjancev edino območje v Sloveniji, kjer je poznana redna gnezditev te vrste v zadnjem desetletju. Prav tako samo v pragozdnih ostankih je bila odkrita tudi majhna izolirana populacija malega muharja Ficedula parva.

Na tem območju je bil izveden eden izmed redkih natančnejših kvantitativnih popisov gozdnih ptic pri nas (PERUŠEK 1991). Na relativno majhnih popisnih površinah je bilo skupaj ugotovljenih kar 45 vrst gnezdilk. Vrste z najvišjimi gostotami tako v pragozdu kot tudi gospodarskem gozdu so bile ščinkavec Fringilla coelebs, rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapillus, taščica Erithacus rubecula, stržek Troglodytes troglodytes in menišček Parus ater.

(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)