Območja

Sečoveljske soline so za slovenske razmere edinstveno območje, saj najdemo mnoge specifične habitate pri nas samo tukaj. Podobno je tudi z avifavno solin. Vrsta, ki gnezdi v večjem številu le v Sečoveljskih solinah, je beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. Največ parov gnezdi v opuščenem delu na Fontaniggah, nekaj pa tudi na aktivnem delu solin. Priljubljeno gnezdišče beločelega deževnika so neporaščeni nasipi, delno ali v celoti izsušeni bazeni in opuščeni bazeni, poraščeni z ozkolistno mrežico.

V zadnjih letih so bila zabeležena precejšnja nihanja v številčnosti te vrste (MAKOVEC 1994). Podobno velja tudi za polojnika Himantopus himantopus, pri katerem je številčnost in gnezditvena uspešnost populacije odvisna predvsem od vodostaja v solinskih bazenih. Polojnik v solinah namreč gnezdi na majhnih blatnih otočkih, ki jih narasla voda zlahka poplavi. Tukaj pogosto gnezdi kolonijsko v družbi z navadno čigro Sterna hirundo (MAKOVEC et al. 1998). Kolonija čigre v solinah je druga največja v Sloveniji, za kolonijo na umetnih gnezdilnih splavih v lagunah za odpadne vode pri Ormožu. Skupaj z navadnimi čigrami gnezdi tudi mala čigra Sterna albifrons, ena najredkejših ptic gnezdilk v Sloveniji. Redno gnezdeča dva ali trije pari v solinah so tačas edini, ki jih lahko najdemo pri nas.

Leta 2000 je bila v Sečoveljskih solinah prvič ugotovljena pričakovana gnezditev sabljarke Recurvirostra avosetta, kar je doslej edini podatek o gnezdenju te vrste v Sloveniji (GEISTER 2001). Sečoveljske soline so zelo pomembna postojanka za različne vrste ptic na prezimovanju in selitvi. Ena od najpomembnejših med njimi je črnoglavi galeb Larus melanocephalus, ki je najbolj številen v času jesenske selitve med sredino julija in koncem oktobra. Velikost populacije na celotni slovenski obali naj bi bila v tem času med 400 in 800 osebki, opazovanja zadnjih dveh let pa kažejo, da je v času viška verjetno še precej večja.

V dveh letih intenzivnega proučevanja te vrste v začetku devetdesetih let je bilo ocenjeno, da slovensko obalo najverjetneje preleti kar nekaj odstotkov (0,5 - 5%) svetovne populacije črnoglavega galeba (RUBINIč 1995). Najpomembnej ši posamični lokaliteti zanj pri nas sta Sečoveljske in Strunjanske soline.

Sečoveljske soline so bile zaradi tega v prvem inventarju IBA uvrščene na seznam globalno pomembnih območij. Nasprotno je v zimskem času črnoglavi galeb na obali zelo maloštevilen in redek, saj imamo iz tega obdobja le nekaj podatkov. V solinah in na morju pred pred solinami so najpomembnejša slovenska prezimovališča številnih vrst vodnih ptic.

(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)