Območja

IBA poteka po mejah Triglavskega narodnega parka, z dvema skoraj neznatnima razširitvama na severnem robu Mežakle in nad dolino Save Bohinjke. S tem smo vključili v IBA še dve gnezdi kvalifikacijske vrste planinskega orla, ki se nahajata na samem robu parka. štirih biomsko omejenih vrst ptic v slovenskih Alpah in večjega števila običajnejših gozdnih vrst (POLAK 2000).

Z vidika Direktive o pticah in opredeljevanja predlogov SPA-jev živijo tukaj še nekatere druge evropsko pomembne vrste. Med njimi je planinski orel Aquila chrysaetos, ki ima v parku približno tretjino slovenske populacije. Zanj je značilno, da gnezdi na nižjih nadmorskih višinah, ponavadi v skalnatih stenah nad dolinami. Vsak par orlov ima več gnezd, ki jih uporablja izmenično (MARENčE 1998).

Poleti se na jugozahodnem delu parka zadržujejo tudi beloglavi jastrebi Gyps fulvus, gosti z gnezdišč na Balkanu. Velik del ozemlja leži nad 2000 metri nadmorske višine, zato ne preseneča velika populacija belke Lagopus mutus. Še večja je populacija ruševca Tetrao tetrix, ki se zadržuje predvsem v višinskem pasu tik nad gozdno mejo. Obsežni smrekovi gozdovi s primesjo macesna so ugoden življenjski prostor za divjega petelina Tetrao urogallus. Na Pokljuki najdemo najmočnejša rastišča te plahe in ogrožene vrste pri nas. Izmed ostalih gozdnih kvalifikacijskih vrst je pomemben koconogi čuk Aegolius funereus, za katerega lahko kljub pomanjkanju načrtnih raziskav rečemo, da je splošno razširjena vrsta.

Domnevna redkost malega skovika Glaucidium passerinum je zaradi velikih površin primernega habitata verjetno posledica pomanjkanja metodološko ustreznih popisov. Podobno težko odkrivna vrsta je tudi v Sloveniji precej redek mali muhar Ficedula parva. Mali muhar živi pri nas na jugozahodni meji svoje evropske razširjenosti. Kljub široko zastavljenim popisom ptic za Ornitološki atlas gnezdilk TNP, so bili pojoči samci odkriti le na nekaj lokalitetah, največkrat na strmih pobočjih dolin, poraslih z bukovim gozdom.

Med številnimi planinami so za ptice najpomembnej še tiste na južnem robu parka, kjer je zaradi izsekavanja gozdna meja močno znižana, ponekod le do 1000 metrov. Takšne planine z obsežnimi travnatimi pobočji najdemo na primer pod Krnom. V vrstno zelo pestri ptičji združbi velja tod omeniti predvsem kotorno Alectoris graeca in slegurja Monticola saxatilis. Prva gnezdi tukaj v najvišjih znanih gostotah v Sloveniji, čeprav jo posamič najdemo tudi v drugih predelih parka. Pod Krnom smo v zadnjih letih odkrili tudi nekaj teritorialnih samcev kosca Crex crex.

(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)