Območja
Posavsko hribovje
Območju dajejo ornitološki pomen številne skalnate stene znotraj strmih bregov rečnih dolin. Skalnate stene so kompaktne in razčlenjene in s tem idealno gnezdišče sokolu selcu Falco peregrinus, strma pobočja nad dolinami in ravnicami pa so zanj tudi odlično lovno območje. Tu vrsta ravno zaradi naravnih danosti dosega najvišjo populacijsko gostoto v Sloveniji.
Znotraj območja redno in uspešno gnezdi tudi par planinskega orla Aquila chrysaetos, kar je pomembno predvsem zato, ker je orel v tem delu Slovenije sicer izjemno redek. Pogosta gnezdilka skalnih sten je tudi skalna lastovka Hirundo rupestris. Osebki so bili znotraj gnezditvenega obdobja opazovani predvsem ob stenah v zahodnem delu območja (npr. Krvavica). Skalne lastovke so bile praviloma opazovane ob stenah z visokimi previsnimi predeli. Vrsta je bila zelo redko opazovana na vzhodnem delu območja, čeprav so v tem delu celo najvišje skalnate stene.
V strmih skalnatih pobočjih, predvsem južno orientiranih, gnezdi tudi skalni strnad Emberiza cia. Najden je bil tako na dnu dolin v mozaični kulturni krajini, kot tudi v strmih pobočjih, kjer je gozdna vegetacija redka zaradi skalovitosti in strmine. V okolici Zidanega Mosta je bil v podobnem habitatu odkrit tudi plotni strnad Emberiza cirlus. Značilen gnezdilec listnatih gozdov neposredno ob skalnatih stenah je belovrati muhar Ficedula albicollis. Ta vrsta sicer ni direktno povezana s skalnatimi stenami, saj navadno naseljuje gozdove z veliko odmrlega, stoječega lesa. Strma pobočja ob skalnatih stenah, ki onemogočajo gospodarjenje z gozdom, vrsti omogočajo preživetje.
To je tudi eno izmed redkih območij v Sloveniji, kjer je vrsta pogosta v gozdovih z relativno tankim drevjem. Značilen gnezdilec skalnatih sten je tudi krokar Corvus corax. Vrsta je pogosta znotraj celotnega območja, večkrat pa so bile v območju opazovane tudi večje skupine (do 30 ptic) spolno nezrelih osebkov. V negnezditvenem obdobju je bil v stenah večkrat opažen tudi skalni plezalček Tichodroma muraria, po dosedaj znanih podatkih pa vrsta znotraj območja ne gnezdi.
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
Čeprav celotno območje Posavskega hribovja po površini ni prav najmanjše, pa površina habitata zaradi katerega je bilo opredeljeno kot IBA, ni veliko. Poleg travniških območij, pomembnih zaradi kosca, je to edini IBA v Sloveniji z eno samo kvalifikacijsko vrsto. To je sokol selec Falco peregrinus, ki si gnezdišča izbira v pasu skalnatih sten nad najožjim delom doline reke Save in spodnjega toka Savinje. Območje sega od kraja Mošenik 48 na zahodu, od koder se razprostira proti vzhodu vzdolž Save do čelovnika pri Zidanem Mostu.
Od tukaj se nadaljuje na severovzhod ob Savinji o Kozjice (513 m n. v.) nad Rimskimi Toplicami. Do naselja Brodnice sega IBA tudi v dolino pritoka Savinje, potoka Gračnice. Meja tega dela območja poteka po zgornjem robu zelo strmih oziroma prepadnih območij rečne doline. Obe reki sta si tukaj vrezali svojo strugo v apneniške kamninske plasti, ki gradijo del Posavskega hribovja, v geološkem žargonu poznan kot litijska antiklinala. IBA ima poleg opisanega še dva manjša dela, povsem ločena od osrednjega.
Najmanjši del zajema stene Krničje peči in Vranjih peči pri Mišjem dolu. Tretji del območja leži na severnem robu Posavskega hribovja, nad Mrzlico in čemšeniško planino. Obsega ozek pas hribov s skalnatimi stenami med vrhoma Kamnik (856 m n. v.) nad Pongracem na vzhodu in Krvavico (909 m n. v.) na zahodu. Podnebje je zmerno celinsko, s povprečnimi letnimi temperaturami med 8 in 10°C in letno količino padavin med 1200 in 1300 mm (PERKO & OROŽEN ADAMIč 1998).
(vir: L. Božič: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2)
Zgibanka Ostenja Posavska hribovja in Kum - nemi opazovalci mogočnih ujed (pdf, 1,1 mb)