Natura 2000
Natura 2000 je naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe ter območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni. Natura 2000 je družbena zaveza, da bomo in kako bomo varovali naravo.
Omrežje Natura 2000 v vseh 27 državah članicah Evropske unije pokriva več kot 18 % kopnega in skoraj 6 % morskega ozemlja. V evropsko bazo podatkov o varstvenih območjih ter živalskih in rastlinskih vrstah Nature 2000 države članice predložijo podatke enkrat letno.
Natura 2000 je družbena zaveza, da bomo in kako bomo varovali naravo
Z varstvom živali, rastlin in omrežjem območij tudi ljudem zagotavljamo možnost preživetja in kakovostno sobivanje z naravo. Z Naturo 2000 spremljamo in z zakonodajo skrbimo za naravo, pomembne vrste in življenjska naravna okolja (habitati), med njimi tudi za nekatere redke in ogrožene v Sloveniji in na ravni Evropske unije. Z zakonodajo opredeljujemo, katere dejavnosti so dovoljenje v območjih Nature 2000 in katere imajo omejitve.
Omrežje območij Natura 2000 je ključno za varstvo narave v Evropski uniji
Vse članice Evropske unije morajo omrežje Natura 2000 določiti na podlagi strokovnih seznamov vrst in tipičnih življenjskih okolij (habitatnih tipov). Naloge pa so zelo jasno opredeljene z zakonodajo:
Celotna zakonodaja je dostopna v knjižnici.
Da bi zakonodajo čim bolj učinkovito izvajali, institucije v sodelovanju s strokovnjaki in drugimi deležniki pripravljajo šestletne programe upravljanja Nature 2000
V območjih Nature 2000 so mogoče različne gospodarske in družbene dejavnosti, ki morajo potekati skladno z varstvom narave. V Sloveniji upravljamo Naturo 2000 s čim večjim vključevanjem in sodelovanjem organizacij z različnih področij – varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, ribištva in upravljanja voda.
Vsi lahko sodelujemo pri aktivnem izvajanju naravovarstvenih nalog in ukrepov za varovanje narave v okviru Nature 2000
V aktivno izvajanje ukrepov se vključujejo urejevalci vodotokov, gozdarji, lovci, ribiči, upravljavci zavarovanih območij, načrtovalci prostora, kmetovalci, lastniki zemljišč in drugi zainteresirani deležniki. Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč lahko vstopajo v različne ukrepe kmetijske in gozdarske politike (npr. kmetijsko-okoljska podnebna plačila, sredstva za gozdarske ukrepe iz Gozdnega sklada), kjer so jim na voljo finančna nadomestila za spremenjeno rabo zemljišč.
Zadnja sprememba: 06. 02. 2023