Konkretne akcije ohranjanja

Akcije A.1, C.1, A.2., C.2

Izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih vrst in habitatnih tipov z izvajanjem izbranih ukrepov iz Programa upravljanja območij Nature 2000.

Konkretne akcije ohranjanja izvajamo na projektnih pilotnih območjih, ki vključujejo 8 območij Nature 2000. Z aktivnostmi v akcijah A.1 in C.1 izvajamo 6 prednostnih projektov, ki so opredeljeni v Programu upravljanja Nature 2000 (PUN 2000; priloga 6.4, A in B). 

Načrtovanje konkretnih akcij ohranjanja vključuje:

• evidentiranje izhodiščnega stanja izbranih vrst in habitatnih tipov,
• pripravo analiz upravljanja na pilotnih območjih: pregled stanja, preteklega in aktualnega upravljanja na področju gozdarstva, kmetijstva, upravljanja voda in varstva narave,
• posvetovanje in usklajevanje za pripravo implementacijskih načrtov (delavnice, posveti, delovna srečanja, javne predstavitve),
• pripravo implementacijskih načrtov in
• pridobivanje potrebnih soglasij in dovoljenj.

Te aktivnosti so predpogoj za opredelitev konkretnih ukrepov in njihovo učinkovito izvajanje za varstvo in ohranjanje ciljnih vrst in habitatih tipov. Glavni cilj načrtovanja in izvajanja konkretnih akcij ohranjanja je izboljšanje stanja ciljnih vrst in habitatnih tipov na  projektnih pilotnih območjih.

Izvajanje konkretnih akcij ohranjanja

Izvajanje konkretnih akcij temelji na dobrih praksah upravljanja območij Nature 2000 v Sloveniji po Programu upravljanja območij Natura 2000 (PUN 2015-2020, priloga 6.4). Vključuje 3 prioritetne ekosisteme: travišča, gozdovi in vodni habitati, in sicer na projektnih pilotnih območjih:

Istra: 

•  območje Nature 2000 Slovenska Istra (SI3000212)

Kamniško-Savinjske Alp in Grintovci: 

-    območji Nature 2000: 

• Kamniško - Savinjske Alpe (SI3000264)
• Grintovci (SI5000024) 

Štajerska: 
-    območja Nature 2000:

• Boč - Haloze - Donačka gora (SI3000118)
• Ličenca pri Poljčanah (SI3000214)
• Dravinja s pritoki (SI3000306)
• Dravinjska dolina (SI5000005)
• Volčeke (SI3000213)

Konkretne akcije ohranjanja: Netopirji in stavbe kulturne dediščine

V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. Vse vrste so v Sloveniji zavarovane, za 10 med njimi so določena tudi območja Nature 2000, kjer je posebna pozornost namenjena ohranjanju njihovih habitatov. Nekatere naše vrste netopirjev uporabljajo za zatočišča tudi stavbe, zato so izzivi sobivanja z ljudmi tu najbolj izraziti. 

V Sloveniji je zabeleženih več kot 500 kotišč netopirjev v stavbah, saj so v njih primerni pogoji za vzrejo mladičev. V mnogih od njih koti velik ali celo večinski delež nekaterih kvalifikacijskih vrst območij Nature 2000. Na posameznem kotišču je lahko od nekaj živali do več tisoč samic z mladiči in sorazmerno veliki so lahko tudi problemi. Med opaznejšimi je kopičenje gvana, ki pogosto privede tudi do uničenja kotišč. Rezultati državnega monitoringa netopirjev kažejo, da se letno uniči ali poškoduje 5-10 % kolonij netopirjev v stavbah in 11 (40 %) vrst netopirjev je zaradi tega uvrščenih med vrste z neugodnim statusom ohranjenosti (Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev v letih 2018-2020).

Dolgoročni namen aktivnosti je ustvariti izhodišče za okrepljeno sodelovanje med deležniki (lastniki in upravljavci stavb, strokovnjaki z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Zavoda RS za varstvo narave, Ministrstva za okolje in prostor ter Agencije RS za okolje). Pomembna je izvedba preprostih preventivnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih navskrižij med ohranjanjem kotišč netopirjev in vzdrževanjem stavb (čiščenje gvana in izvedba manjših ukrepov za preprečevanje nastajanja škode) ter oblikovanje sistemskih rešitev za pomoč upravljavcem stavb pri čiščenju oziroma odstranjevanje gvana. Tako zagotavljamo dolgoročno ugodno stanje kotišč netopirjev v stavbah in preprečujemo njihovo uničevanje.

Pripravljalne aktivnosti za preprečevanje konfliktov s kulturno dediščino – netopirski gvano

V prvi fazi projektne akcije A.2 izvajamo informiranje ključnih deležnikov o stanju in problematiki ohranjanja netopirjev v stavbah kulturne dediščine (sestanki in delavnice s pristojnimi institucijami ter upravljavci in skrbniki cerkva, predstavitve projekta za vse škofije in skupne delavnice med izvajalci projekta ter območnimi enotami ZRSVN in ZVKDS). Za ta namen pripravljamo knjižico z informacijami o netopirjih v stavbah, ki jo bodo na terenu prejeli deležniki. Izvajamo popis prvih 100 stavbnih zatočišč s posebno pozornostjo na onesnaženost z gvanom in predlagamo ukrepe za zmanjšanje neposrednega onesnaževanja funkcionalnih površin stavb. Na podlagi rezultatov popisa bomo izdelali predlog lestvice ocenjevanja obremenjenosti stavb z gvanom (protokol za ocenjevanje) in seznam potrebnih del z oceno stroškov za zmanjšanje neposrednega onesnaževanja (načrt čiščenja gvana in izvedbe manjših sanacijskih del). 

Pandemija covid-19 je v izvajanje akcije vnesla spremembe in dodatne vsebine. V projektu aktivno sodelujemo pri strokovni interpretaciji dejstev, povezanih z virusom SARS-CoV-2.

Preprečevanje konfliktov s kulturno dediščino – netopirski gvano

Po pripravljalnih aktivnostih izvajamo aktivnosti za preprečevanje konfliktov s kulturno dediščino in zmanjšanje onesnaženosti z gvanom v najbolj obremenjenih stavbah (akcija C.2). Izvajamo popis dodatnih 100 stavbnih zatočišč netopirjev, pri čemer bomo preizkusili ustreznost lestvice ocenjevanja obremenjenosti stavb z gvanom. Na podlagi teh rezultatov predlagamo dopolnitev oziroma spremembe lestvice. Pripravljamo predlog sistematske pomoči lastnikom stavb kulturne dediščine z zatočišči netopirjev. V zadnjih letih projekta izvajamo oceno obremenjenosti z gvanom v še 200 stavbah z zatočišči in izvajamo nekatere varstvene ukrepe.