Skoči do osrednje vsebine

Priprava nacionalne monitoring sheme

Akcije A.6, C.7, C.8

Vzpostavitev dolgoročno vzdržne sheme nacionalnega monitoringa o izbranih vrstah in habitatnih tipih Nature 2000 na podlagi novih znanj o izbranih vrstah, habitatnih tipih in območjih Nature 2000.

Prvi okvir za nacionalno monitoring shemo je bil vzpostavljen ob vključitvi Slovenije v Evropsko unijo in omrežje Nature 2000. V projektnih aktivnostih načrtujemo prenovo obstoječega protokola in ga prilagajamo dejanskim potrebam za ohranitev varstvenega statusa vrst in habitatnih tipov za vzpostavitev dolgoročno vzdržne sheme nacionalnega monitoringa. Ob zaključku projekta bo nacionalna monitoring shema zaživela kot del After-LIFE načrta.

Pri načrtovanju nacionalne monitoring sheme zbiramo razpoložljive podatke, vključno s pilotnimi območji in komplementarnimi projekti, za posodobitev in prenovo obstoječih protokolov monitoringa. Pripravljamo študijo izvedljivosti za nacionalno monitoring shemo, protokole in metode ter akcijski načrt za razvoj in testiranje monitoring protokolov. Protokole preizkušamo najprej v pilotnih območjih oziroma v kolikor to ni mogoče v drugih ustreznih območjih Nature 2000.

Razvoj monitoringa vrst in habitatnih tipov razvijamo na dveh področjih, in sicer z uvajanjem novih in sodobnih metod ter z organizacijsko shemo izvajanja monitoringa. Pri monitoringu habitatnih tipov preizkušamo in uvajamo nove metode kartiranja (daljinsko zaznavanje, kartiranje z brezpilotnimi zrakoplovi, tehnike z uporabo termokamer ipd.). Posebno pozornost namenjamo monitoringu za izbrane gozdne habitatne tipe, za katere nimamo dovolj razpoložljivih in zanesljivih podatkov.

Na podlagi načrta in varstvenih prioritet izvajamo testiranje izbranih monitoring protokolov v ustreznih območjih Nature 2000, pri čemer prednostno vključujemo pilotna območja. Vsak protokol preizkušamo na terenu in analiziramo rezultate z vidika stroškovne učinkovitosti glede na ustreznost, zanesljivost in kakovost podatkov.

Nacionalna monitoring shema temelji na testiranjih protokolov monitoringa in kot celovit dokument predstavlja okvir programa monitoringa, ki bo skladno z razpoložljivimi sredstvi deloval po zaključku projekta.

V projektu pripravljamo protokole monitoringa za naslednje vrste in habitatne tipe:

  • Protokol monitoringa za močvirsko sklednico (E. orbicularis) in Sloveniji - testiranje in predlog: Center z kartografijo favne in flore
  • Protokol monitoringa za nižinskega urha (B. bombina) v Sloveniji - testiranje in predlog: Center za kartografijo favne in flore
  • Protokol monitoringa za hromega volnoritca (E. catax) v Sloveniji - testiranje in predlog: Center za kartografijo favne in flore
  • Protokol monitoringa za kačjega potočnika (O. cecilia) v Sloveniji - testiranje in predlog: Center za kartografijo favne in flore
  • Protokol monitoringa za dristavičnega spreletavca (L. pectoralis) v Sloveniji - testiranje in predlog: Center za kartografijo favne in flore
  • Testiranje metod za kvalifikacijo in izboljšanje monitoringa za donavskega piškurja (Eudontomyzin vladykovi) - Zavod za ribištvo Slovenije
  • Razvoj in testiranje orodij in metod za vzorčenje rib globljih vodotokov - Zavod za ribištvo Slovenije
  • Protokol monitoringa mahov (Buxbaumia viridis, Dicranum viride, Drepanocladus vernicosus -Gozdarski inštitut Slovenije in Mannia triandra, Messia longiseta - Biotehniška fakulteta UL) 
  • Protokol monitoringa za 3 rastlinske vrste na pilotnih območjih - Biotehniška fakulteta UL
  • Protokol monitoringa za jamsko školjko Congeria kusceri v Sloveniji - Biotehniška fakulteta UL
  • Protokol monitoringa za habitatni tip jame v Sloveniji - Biotehniška fakulteta UL
  • Analiza obstoječih protokolov za izboljšanje monitoring sheme za izbrane vrste hroščev in ptic - Nacionalni inštitut za biologijo
  • Razvoj, testiranje in predlog protokolov monitoringa za vrste hroščev, plazilcev in ptic - Nacionalni inštitut za biologijo: 
    • hrošči: brazdar (Rhysodes sulcatus), zrnasti kapucar (Stephanopachys substriatus), škrlatni kukuj (Cucujus cinnaberinus), 
    • plazilci: progasti gož (Elaphe quatrolineata), 
    • ptice: mali skovik (Glaucidium passerinum), koconogi čuk (Aegolius funereus), kozača (Strix uralensis) in izbrane gozdne ptice

Zadnja sprememba: 20. 03. 2024

Hvala za vaš odziv

Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.

Pomagajte nam izboljšati spletišče
Ste našli informacije, ki ste jih iskali?
DA NE