Slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000

Območja Nature 2000: Boč - Haloze - Donačka gora: SI3000118; Dolina Vipave: SI3000226; Drava: SI3000220; Goričko: SI3000221; Gorjanci – Radoha: SI3000267; Julijske Alpe: SI3000253; Kočevsko: SI3000263; Krakovski gozd: SI3000051; Krimsko hribovje – Menišija: SI3000256; Ličenca pri Poljčanah: SI3000214; Ljubljansko barje: SI3000271; Mura: SI3000215; Notranjski trikotnik: SI3000232; Pohorje: SI3000270; Rački ribniki – Požeg: SI3000257; Sotla s pritoki: SI3000303; Trnovski gozd – Nanos: SI3000255

Kratka predstavitev: Hrošči (Coleoptera) so najštevilčnejša skupina žuželk na našem planetu, samo v Sloveniji jih po ocenah živi okoli 6.000 vrst. Naseljujejo skoraj vsa življenjska okolja, uničevanje katerih je vzrok za ogroženost ali celo izumrtje številnih vrst. V okviru Evropske Habitatne direktive predstavljajo hrošči dokaj veliko skupino vrst, v Sloveniji 11 - 20 vrst. 
Že v strokovnih izhodiščih za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000 v Sloveniji je bilo leta 2003 jasno izpostavljeno, da je naše znanje o hroščih evropskega varstvenega pomena glede poznavanja njihove razširjenosti, biologije, ekologije in vzrokov ogroženosti zelo pomanjkljivo. Brez teh osnovnih bioloških podatkov in izhodišč je učinkovit monitoring in varstvo vrst in njihovih življenjskih okolij nemogoče. 
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) se na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov (EKOS) že od leta 2006 zelo aktivno posvečamo raziskavam hroščev. Izvajamo dolgoročne raziskave razširjenosti, populacijskih trendov, ekologije in ogroženosti domorodnih vrst, s poudarkom na vrstah hroščev evropskega varstvenega pomena. 
Tako v Sloveniji kot tudi mednarodno sodelujemo pri vpeljevanju inovativnih novih metod za raziskave in monitoring hroščev, o čemer pričajo številne objave v domačih in tujih znanstvenih revijah. Pri tem smo med vodilnimi skupinami v Evropi. Naše interdisciplinarno znanje in izkušnje posredujemo najširši javnosti z osveščanjem in izobraževanjem, državnim inštitucijam in odločevalcem pa s posredovanjem rezultatov raziskav ter s predlogi učinkovitejših naravovarstvenih ukrepov in bolj trajnostnih posegov v okolje. 
Menimo, da z našimi raziskavami ključno prispevamo k poznavanju vrst hroščev Nature 2000 in ter ohranjanju njihovih populacij in življenjskih okolij tako v Sloveniji kot v Evropi. 

Območja Nature 2000: Ljubljansko barje SI5000014

Kratka predstavitev: Veliki škurh je kvalifikacijska vrsta Natura 2000 na območju Ljubljanskega barja. Je ptica selivka, ki se na večini nahajališč v Sloveniji pojavlja kot preletni gost, Ljubljansko barje pa je eno od dveh območij, kjer tudi gnezdi. Gnezdo si nastelje na tleh, mladiči pa že kmalu po izvalitvi samostojno raziskujejo okolico. Za preživetje škurh potrebuje mokrotna travišča, saj pri iskanju hrane svoj dolg zakrivljen kljun zabada v mehka namočena tla. 
Na Ljubljanskem barju njihova populacija nezadržno upada. Pred 5 leti so raziskovalci zabeležili zgolj tri gnezdeče pare, v letu 2022 pa le še enega. Upad populacije velikega škurha je povsod po Evropi najverjetneje povezan z izginjanjem primernega življenjskega prostora, manjkajo pa nam številni podatki, s katerimi bi lahko ciljno načrtovali ukrepe za varstvo vrste. 
V Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje smo z namenom boljšega upravljanja z velikim škurhom in njegovim habitatom namestili GPS oddajnika na dva odrasla osebka. V prihodnjem letu nameravamo z oddajnikom opremiti še eno žival. Najdene mladiče smo obročkali. 
Osebki velikega škurha v Sloveniji do naše raziskave niso bili nikoli niti obročkani niti spremljani z GPS oddajniki.
Podatki, ki jih zajemajo oddajniki, nam omogočajo vpogled v številne vidike življenja škurhov, npr. kje se zadržujejo, kako velik prostor uporabljajo, kam se selijo in ali se po selitvi vračajo na isto območje. Na podlagi prvih rezultatov smo v letu 2022 izvedli ukrepe za varstvo velikega škurha, s katerim poskušamo preprečili izumrtje velikega škurha na Ljubljanskem barju.