Varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji

Območja Nature 2000: Ljubljansko barje: SI3000271

Kratka predstavitev: Puščavnik (Osmoderma eremita) je največja evropska minica, ki živi v lesnem mulju drevesnih dupel. Z dolgoletnimi raziskavami na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo pokazali, da puščavnik v Sloveniji živi v razpršenih, a izoliranih populacijah, ki so zaradi uničevanja habitatnih dreves ter omejene mobilnosti osebkov izjemno ranljive. V letu 2013 smo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana odkrili dokaj močno in ohranjeno populacijo vrste v mestnem parku Tivoli, kar ni pričakoval nihče, saj gre za urbani park. Ker je park zasnovan in vzdrževan po hortikulturnih principih, je bilo potrebno za ohranitev tivolske populacije vzpostaviti ustrezne ohranitvene ukrepe na temelju dolgoročnega medinstitucijskega sodelovanja. V raziskavah in monitoringu vrste na bližnjem Ljubljanskem barju pa se je izkazalo, da je bila vrsta tam izjemno redka že v letu 2008 oziroma, kot so pokazale zadnje raziskave iz let 2018-2019, je kasneje na območju celo izumrla. Mestna ljubljanska populacija, ki velja za eno najmočnejših populacij zahodnega puščavnika pri nas, se je tako izkazala za neprecenljivo pri revitalizaciji barjanske populacije, ki ju loči le pet kilometrov močno urbaniziranega pasu, ki je za širjenje puščavnika nepremostljiva ovira. Na območju Ljubljanskega barja smo v okviru kohezijskega projekta PoLJUBA med varstvenimi ukrepi prvič testirali gojenje in ponovno naselitev te ogrožene vrste na območje, kjer je v preteklosti izumrla. Z doselitvijo osebkov puščavnika na območju Mestnega loga smo aktivno prispevali k obnovitvi populacije puščavnika na Ljubljanskem barju. To je ena prvih doselitev ogroženih žuželk v Sloveniji oziroma prva doselitev ogroženega hrošča v Sloveniji z namenom varstva in obnavljanja lokalno izginulih populacij.

Območja Nature 2000: Notranjski trikotnik (SI 3000232) in Cerkniško jezero (SI5000015)

Kratka predstavitev: V luči izboljšanja stanja habitatnih tipov in vrst pomembnih na ravni Evropske unije in hkrati v luči omiliti posledice globalnih podnebnih sprememb, smo podaljšali dolžino struge Stržena - največje ponikalnice na Cerkniškem polju, upočasnili njen tok ter omogočili zadrževanje vode v tem delu presihajočega Cerkniškega jezera tudi v najbolj suhih letih. Z izvedbo teh aktivnosti smo prostoživečim organizmom, ki imajo na območju presihajočega Cerkniškega jezera svoj dom, omogočili ugodne življenjske razmere, kljub neprijetnim spremembam, ki jih prinaša globalno segrevanje.
Ker presihajoče Cerkniško jezero buri domišljijo ljudi vse od antičnih časov dalje, se ta biser divje narave sredi gosto naseljene Evrope v času spletne komunikacije ni mogel izogniti povečanju obiska. Omilitev negativnega vpliva vse večjega števila obiskovalcev na živalstvo (predvsem ptice in sesalce) tega občutljivega območja je bila druga tema projekta, s katero smo doprinesli k dobrobiti organizmov, ki živijo v osrednjem delu Cerkniškega jezera.
Podporne aktivnosti, zlasti komunikacijo z različnimi javnostmi, pa smo izvedli na način, da sta zgoraj omenjeni aktivnosti v prvi vrsti dobro sprejeli lokalni prebivalci in je njuna izvedba potekala kar se da gladko in brez zapletov. Komunikacijske aktivnosti (naravoslovne dneve, vodene izlete ter informiranje in ozaveščanje preko različnih medijev) smo izkoristili tudi kot prispevek k trajnosti izvedenih aktivnosti, saj je bil namen komunikacije dobiti podporo naših naravovarstvenih prizadevanj med širšim krogom ljudi, zlasti pa med mladimi, ki bodo v prihodnje odločali o tem, kakšno pot gospodarjenja s planetom bomo izbrali.

Območja Nature 2000: Ljubljansko barje SI3000271

Kratka predstavitev: Močvirska sklednica je kvalifikacijska vrsta za Natura 2000 na območju Ljubljanskega barja. Razpršeno naseljuje celotno območje barja, z dvema pomembnejšima zgostitvama; pri Gmajhnicah in v Dragi pri Igu.
V času od ustanovitve parka do danes smo pridobili številne podatke o vrsti, na njihovi podlagi pa izvedli celostno usmerjene ukrepe za izboljšanje habitata in stanja vrste. 
Na Ljubljanskem barju smo z nalogo Inventarizacija močvirske sklednice, hribskega urha in velikega pupka na Ljubljanskem barju v letu 2009 pridobili prve sistematično pridobljene podatke o pojavljanju, razširjenosti in razmnoževanju vrste na območju. V letih 2016 – 2018 smo pridobili podatke o gnezdenju in telemetrične podatke o premikanju posameznih osebkov. V letu smo 2018 pričeli izvajali naš največji projekt, Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja, ki ga sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Eden od sklopov aktivnosti v projektu je namenjen varstvu močvirske sklednice, naše edine avtohtone želve celinskih voda. Ljubljansko barje je eno najpomembnejših območij za vrsto v Sloveniji.
Ukrepi, ki smo jih in jih še izvajamo za njeno vrsto, so načrtovani celostno in naslavljajo različne vidike ogroženosti populacije: izguba primernega življenjskega prostora, povezljivost populacij, nizek razmnoževalni uspeh, reševanje oz. preselitev osebkov iz neustreznih habitatov v novo vzpostavljen habitat in odstranjevanje osebkov tujerodnih vrst. 
Večji del ukrepov se izvaja v okviru aktivnosti projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Gre za prvi projekt, v katerem se aktivnosti za močvirsko sklednico izvajajo v tako velikem obsegu in ki naslavlja toliko različnih vidikov ogroženosti populacije.

Območja Nature 2000: Dolina Vipave SI3000226

Kratka predstavitev: Na Slovensko nagrado Natura 2000 se prijavljamo, ker menimo, da smo z izvedbo projekta v slovenski prostor uvedli dobre prakse in veliko novega znanja ter pristopov, ki smo jih pridobili in še dodatno razvili na osnovi dobrih praks iz tujine. Želeli bi to deliti s širšo javnostjo še naprej.
Ponovna naselitev vrste je izjemen in svojevrsten izziv, brez predhodnega zagotovila. Poznavanje narave, njenega dihanja in odziva organizmov na spremembe v njej je tu kjučnega pomena. Saj je na koncu narava tista, kateri je prepuščen končen rezultat in to brez milosti.
Poudariti moramo, da je ciljna vrsta projekta riba, ki živi v vodi. Človeška čutila pa pod vodo odpovedo. Zato si moramo pri sledenju pomagati z raznimi pripomočki in tehnikami, da dobimo odsev tega, kar se dogaja pod vodo. To je glavni razlog, da je v Evropi projektov, ki se ukvarjajo z ribami tako malo. Gre za res zahtevno nalogo, kar so poudarili tudi voditelji na uvodnem srečanju v Bruslju leta 2017, ko smo predstavili naš projekt. Danes smo ponosni, da smo bili nalogi kos.

Območja Nature 2000: Julijske Alpe - SI3000253. Trnovski gozd - Nanos - SI3000255. Notranjski trikotnik - SI3000232. Javorniki - Snežnik - SI3000231. Krimsko hribovje - Menišija - SI3000256. Kočevsko - SI3000263. Gorjanci - Radoha - SI 3000267

Kratka predstavitev: Glavni cilj projekta LIFE Lynx je preprečiti ponovno izumrtje dinarsko-JV alpske populacije risa in njena dolgoročna ohranitev. Populacijo rešujemo z doselitvami risov iz neogrožene populacije v Karpatih. Uspeh doselitve risov spremljamo s pomočjo različnih metod: telemetrija, avtomatske kamere in genetske analize. Monitoring risje populacije je temelj za njeno varstvo in upravljanje, saj lahko le preko objektivnih in rednih podatkov s terena pridobimo zanesljivo sliko stanja populacije ter sprememb med leti. Le tako lahko ovrednotimo učinek, ki ga je prinesel proces doseljevanja pod okriljem projekta LIFE Lynx.

Območja Nature 2000: Drava ID območja: SI5000011

Kratka predstavitev: Občina Središče ob Dravi je v sklopu projekta zaDravo izvedla odkupe zemljišč, na območju poplavnega gozda HT 91EO* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, površine cca 38 ha. Izvedli smo več do 40 prenosov lastništev z namenom, da se na teh gozdnih površinah opusti gospodarska raba. Prav tako smo odkupili cca 2 ha kmetijskih zemljišč z namenom izboljšanja habita rjavega srakoperja Lanius collurio. Habitat upravljamo na način da smo na odkupljenih kmetijskih površinah zasadili in obnovili mejice z 4000 avtohtonimi drevesnimi in grmovnih vrstami ter vzpostavili travišča s katerimi ekstenzivno upravljamo (košnja 2 x letno).

Območja Nature 2000: Kozjansko (SI5000033)

Kratka predstavitev: Tradicionalno kmetovanje v preteklosti je bilo močno povezano z naravnimi danostmi, kar je povzročilo nastanek določenih tipov habitatov, ki so izjemno pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetovanje in z njim povezano kulturno krajino, so vplivali tudi različni ekološki pogoji. Kmetje so izbrane lege in zemljišča uporabljali za trajne nasade, za katere so morali pred sajenjem skrbno preučiti večletne ekološke pogoje.
Zelo pomembna tradicionalna kmetijska gospodarska panoga je bilo sadjarstvo. Ocenjujemo, da v zavarovanem območju raste več kot 50.000 sadnih dreves v sadovnjakih in divjih sadnih dreves v gozdovih, ki so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poleg jablan in hrušk najdemo v travniških sadovnjakih še orehe, slive, drnulje, češnje, višnje, marelice, breskve, kutine, skorše, murve, leske.
V Kozjanskem regijskem parku smo se z visokodebelnimi travniškimi sadovnjaki začeli aktivno ukvarjati leta 1999, ko smo se pridružili nacionalnemu projektu Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije. V letih 1998/99 je bil izveden tudi popis ornitofavne, ki so ga izvedli člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Izkazalo se je, da je to območje eno najpomembnejših v državi za vrste ptic, ki so vezane na visokodebelne travniške sadovnjake.
Leta 2004 je bil osrednji del območja Kozjanskega regijskega parka (37%), kjer je največ travniških sadovnjakov (habitatni tip 83.151 – ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki), vključen v območje SPA Kozjansko (SI5000033).
Visokodebelni travniški sadovnjaki so ključnega pomena za varovanje in ohranjanje populacije ptic, zato v zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka temu prostoru posvečamo velik del naših nalog in dejavnosti.

Območja Nature 2000: Ljubljansko barje SI3000271

Kratka predstavitev: Barjanski okarček je kvalifikacijska vrsta Natura 2000 na območju Ljubljanskega barja in hkrati ena od 15 najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi. Ljubljansko barje je edino območje, kjer v Sloveniji najdemo vlagoljubni ekotip vrste. Ta je v preteklih desetletjih raztreseno poseljeval celotno Ljubljansko barje. Barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju živi na negnojenih in največ enkrat, pozno v letu košenih mokrotnih travnikih na s hranili revnih tleh (nizka barja, travniki s prevladujočo modro stožko). Njegov habitat se je med leti 2001 in 2014 zmanjšal za več kot 80 %, njegova populacija pa je v tem obdobju upadla za skoraj 70 %. Habitat barjanskega okarčka je pred naselitvijo v NR Iški morost v letu 2018 obsegal manj kot 6 ha, velikost populacije pa je bila ocenjena na manj kot 600 osebkov.
V Krajinskem parku Ljubljansko barje aktivnosti za varstvo barjanskega okarčka in njegovega habitata izvajamo od leta 2015.
Ukrepi so usmerjeni k preprečevanju izumrtja vrste na Ljubljanskem barju in izboljšanje obstoječega habitata, vzpostavitev novih habitatov, doselitev osebkov, vzgojenih v ujetništvu in naselitev nove lokalne populacije na območje, s katerega je vrsta nedavno izginila. 
Gre za prvi primer varstva nevretenčarske vrste s pomočjo naselitve oz. doselitve v Sloveniji. Hkrati zaradi velike ogroženosti vrste in majhne površine njenega habitata za zagotavljanje primernih razmer izvajamo prilagojeno kmetijsko prakso, v katero uvajamo nekatere inovativne pristope.