Družbeno-gospodarske koristi
Vključujoča priprava Modela upravljanja območja Jelovice podprta s strani petih občin
Naziv prijavitelja: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Partnerji in sodelujoči:
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Občina Železniki
Zavod za gozdove Slovenije
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Razvojna agencija Sora d.o.o.
CIPRA International
Območja Nature 2000: Jelovica (SI5000001), Ratitovec (SI3000110), Blato na Jelovici (SI3000103), Ledina na Jelovici (SI3000102)
Kratka predstavitev: Območje Jelovice predstavlja pomembno strnjeno območje ohranjene narave v Sloveniji. Odlikuje ga status Nature 2000, različni dragoceni habitati ptic in naravni rezervati. Gozdovi so bili v preteklosti poškodovani zaradi vetroloma, snegoloma in žledoloma. Naravne ujme so ustvarile pogoje za namnožitev podlubnikov in s tem povečale ranljivost območja.
Za uspešno obnovo ogolelih površin ter odporen gozd smo na 10 hektarih posadili 24.000 avtohtonih in vrstno pestrih sadik macesna, gorskega javorja, rdečega bora, bukve in jelke. Izvedli smo primerjalno metodo med naravno pomladitvijo (dodatnih 10 ha) in sadnjo s kombinacijo štirih različnih metod zaščite gozdnega mladja.
Z monitoringom smo pridobili podatke, ki so bili osnova za boljše razumevanje dogajanja na Jelovici – štetje prometa in telemetrija divjega petelina. Označili in zavarovali smo 30 habitatnih dreves ter postavili 25 novih gnezdilnic za sove kozače.
Za lokalne prebivalce in različne strokovnjake, smo z namenom opolnomočenja in izobraževanja organizirali številne delavnice (interpretacija kulturne dediščine, turizem v gozdnem prostoru, senzobiografski sprehod, predavanje kako z gozdom gospodariti v prihodnosti, o triprstem detlu, sovi kozači in gozdnem jerebu).
Model upravljanja smo oblikovali participativno z izvedenimi fokusnimi skupinami, aktivnostmi za najrazličnejše deležnike v prostoru (lokalno prebivalstvo, kolesarji, planinci, gozdarji, lovci, naravovarstveniki, turistični delavci, nabiralci gob …) in strokovno pripravljeno conacijo prostora (štetje prometa, obiskovalcev, popisi …). Model je vodilo za skupnostno upravljanje območja in omogoča trajnostni razvoj, ohranjanje in odpornost za naravo in ljudi. Osnovan je na treh vsebinskih stebrih: narava, kultura in gospodarstvo, s poudarkom na turizmu in rekreaciji. Kljub temu, da model ni pravno zavezujoč, predstavlja osnovo pri vseh nadaljnjih investicijah in aktivnosti petih občin, ki so se zavezale k podpori dokumentu s podpisom pisma podpore.
Delovanje Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera – z varovanjem narave krepimo kakovost bivanja domačinov
Naziv prijavitelja: Občina Pivka, Krajinski park Pivška presihajoča jezera
Partnerji in sodelujoči:
Lokalno prebivalstvo
Občina Pivka, župan in občinski svet Občine Pivka
Društvo Drobnovratnik
Ministrstvo pristojno za naravo
Zavod RS za varstvo narave
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Zavod za turizem Pivka
Zavod RS za gozdove
Fakulteta za matematiko
naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT)
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU
Skupnost naravnih parkov Slovenije
Katoliška cerkev
Gospodarske družbe (npr. KOVOD, Publikus, KARSO)
Strokovnjaki posameznih področij
Območja Nature 2000: Javorniki-Snežnik (SI3000231), Snežnik-Pivka (SI5000002)
Kratka predstavitev: V nominacijo vključujemo 5-letno delovanje Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera na področju varstva narave. Temelji za uspešno delo so rezultat 15-letnih prizadevanj Občine Pivka za ohranjanja narave na območjih Natura 2000 Javorniki Snežnik in Snežnik Pivka. Občina Pivka je v sklopu neuspešne ustanovitve Regijskega parka Snežnik prepoznala ohranjeno naravo kot pomemben potencial za nadaljnji razvoj. Nadaljevala je aktivnosti s ciljem ustanovitve zavarovanega območja s strani lokalne skupnosti. S podporo lokalnega prebivalstva in pomembnih deležnikov je leta 2014 ustanovila Krajinski park Pivška presihajoča jezera, ki letos praznuje 10-letnico delovanja.
V nominacijo vključujemo aktivnosti Krajinskega parka kot modela upravljanja območij z visoko naravovarstveno vrednostjo s ciljem varstva narave, izboljšanja kvalitete bivanja prebivalcev in sonaravnega razvoja območja.
Pri delu se povezujemo s strokovnjaki s posameznih področij, s katerimi iščemo rešitve s pozitivnim učinkom na naravo, družbo, in lokalno gospodarstvo. Aktivnosti parka povezujejo ukrepe s področja varstva narave, kmetijstva, turizma, okolja, izobraževanja in gozdarstva. Izpostavljamo ukrepe na področju kmetijstva, kot so obnova in vzdrževanje travnikov, v katere uspešno vključujemo lokalna kmetijska gospodarstva in prispevamo k izboljšanju učinkovitosti kmetij.
Z ukrepi za izboljšanje stanja okolja (čiščenje jam, skrb za pitno vodo) prispevamo k izboljšanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva.
Sodelujemo pri razvoju turistično-interpretacijskih vsebin (Center o velikih zvereh Dina Pivka, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer) ter krepimo prepoznavnost krajinskega parka in celotne občine Pivka.
Z aktivnostmi ozaveščanja in informiranja lokalnega prebivalstva in obiskovalcev smo razširili zavedanje o pomenu ohranjanja narave za kvaliteto bivanja ljudi. Verjamemo, da z omenjenimi aktivnostmi usmerjamo nadaljnji sonaravni razvoj območja.
Trajnostno urejanje parkirnih površin na območju Natura 2000
Naziv prijavitelja: Regionalni razvojni center Koper
Partnerji in sodelujoči:
V izvajanje same aktivnosti povezane z izdelavo študije parkirnih površin so poleg nas, naročnika Regionalni razvojni center Koper, vključeni še: Mestna občina Koper ter podjetje ZaVita, ki je pripravljalec študije. V sklopu delavnic na podeželju, pa so sodelovale vse lokalne skupnosti na območju Kraškega roba.
V sklopu projekta POSEIDONE pa sodeluje 6 slovenskih in 6 italijanskih partnerjev. Poleg nas še:
VeGAL - GAL Venezia Orientale - vodilni partner
Regione del Veneto
Consorzio di Bonifica Veneto Orientale
CORILA – Consorzio per il coordinamento delle ricerche inerenti al sistema lagunare di Venezia
Comune di Staranzano – Organo Gestore Riserva Naturale Foce Isonzo
Fondazione WWF Italia
Javni zavod Krajinski park Strunjan
DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Občina Ankaran - Comune di Ancarano
ZRS - Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Območja Nature 2000: Kras (SI5000023), Kras (SI3000276)
Kratka predstavitev: Projekt POSEIDONE, sofinanciran v okviru čezmejnega programa Interreg Italija – Slovenija, se osredotoča na spodbujanje trajnostnega razvoja in ohranjanja biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000. Glavni cilj projekta je zmanjšanje negativnih vplivov na naravno okolje in krepitev zelene ter modre infrastrukture, s posebnim poudarkom na zaščiti občutljivih naravnih virov.
V okviru projekta POSEIDONE je ena ključnih aktivnosti RRC Koper, izdelava orodja - študije parkirnih površin na območju Kraškega roba, ki se sooča z naraščajočim pritiskom turistov in rekreativcev. Študija se osredotoča na analizo obstoječih parkirnih površin, identifikacijo kritičnih točk ter pripravo predlogov za trajnostno ureditev parkiranja in predlogov za monitoring. Cilj je zmanjšati obremenitev naravnega okolja, izboljšati izkušnjo obiskovalcev ter zagotoviti usklajeno uporabo prostora med različnimi uporabniki, kot so pohodniki, kolesarji, plezalci in lokalno supnostjio. Rezultati študije bodo služili kot strokovna podlaga za prilagoditve Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Koper ter za nadaljnje načrtovanje in upravljanje območja.
Medvedu prijazna oznaka za boljše sobivanje človeka z velikimi zvermi
Naziv prijavitelja: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
Partnerji in sodelujoči:
Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta)
Zavod za turizem Pivka (Center o velikih zvereh DINA Pivka)
Zavod za gozdove Slovenije
Območja Nature 2000: Trnovski gozd – Nanos (SI3000255), Javorniki Snežnik (SI3000231), Julijske Alpe (SI3000253), Notranjski trikotnik (SI3000232)
Kratka predstavitev: Oznaka MEDVEDU PRIJAZNO je nastala v sklopu mednarodnega projekta LIFE DINALP BEAR, namenjenega celovitemu upravljanju in varstvu rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah. Glavni cilj projekta je bil vzpostavitev strateškega teritorialnega pristopa k ohranjanju, upravljanju in spremljanju populacije rjavega medveda v Sloveniji. Eden ključnih ciljev je bil tudi zmanjšanje števila konfliktov med ljudmi in medvedi ter spodbujanje boljšega sobivanja z velikimi zvermi. Oznaka MEDVEDU PRIJAZNO zasleduje dva glavna cilja: i.) povezuje in promovira ponudnike izdelkov, turističnih produktov in storitev, ki uporabljajo prakse, namenjene izboljšanju sobivanja z zavarovanimi vrstami velikih zveri, ii.) širi pozitivna sporočila o velikih zvereh in ukrepih sobivanja z njimi. Namen uporabe oznake MEDVEDU PRIJAZNO je promocija produktov in storitev, katerih proizvodnja oziroma izvedba ni škodljiva velikim zverem in njihovemu habitatu. V uporabo oznake MEDVEDU PRIJAZNO se lahko vključijo rejci pašnih živali, čebelarji, sadjarji in drugi kmetje, ponudniki turističnih namestitev in vodenih turističnih programov, rokodelci in obrtniki, ter drugi podjetniki, ki uporabljajo medvedu in ostalim velikim zverem prijazne prakse. Oznaka se podeljuje za tri kategorije: i.) kmetijstvo, ii.) turizem, iii.) aktivna promocija. Za vsako kategorijo so v pravilniku sprejetem 30.1.2023 na Senatu Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete, opredeljeni kriteriji za pridobitev oznake. Za strokovno izvedbo postopkov presoje ter ocenjevanja prejetih vlog glede na kriterije posameznih kategorij je odgovorna strokovno komisija. Oznako trenutno aktivno uporablja 51 različnih ponudnikov, ki jih imenujemo medvedu prijazni ambasadorji.
Zadnja sprememba: 02. 10. 2024