Komunikacijske akcije za območja Nature 2000
Primer dobre prakse: Varstvo gnezd pribe
Naziv prijavitelja: KGZS - Zavod Ljubljana
Partnerji in sodelujoči:
KGZ Ljubljana – svetovalna služba,
DOPPS,
Biotehniška fakulteta,
Kmetje
Območja Nature 2000: Ljubljansko barje (SI5000014)
Kratka predstavitev: Na slovensko nagrado 2000 se prijavljamo zaradi mnenja, da smo v vseh teh letih naredili veliko za ohranjanje narave in biodiverzitete- predvsem s komunikacijo in svetovanjem kmetom na terenu, v predavalnicah, v pisarni in seveda sodelovanjem in povezovanjem z drugimi pomembnimi inštitucijami, ki delujejo na področju varovanja narave, kmetijstva, itd... Poudarek je bil na samem pomenu ohranjanja narave, kot seveda z vključevanjem v razne KOPOP IN SOPO ukrepe. V letu 2023 smo začeli s svetovanjem kmetijam za sopo ukrep: Varstvo gnezd pribe. Predavanja, izobraževanja kmetom potekajo skozi celo leto, najbolj pogosta so seveda pred subvencijsko kampanjo in med njo.
Zavedamo se pomena ohranjanja narave, zato vsak dan izobražujemo, svetujemo, informiramo kmetije glede raznih ukrepov, s katerimi varujemo naravo, vzpodbujamo jih tudi za vključitev v ekološko kmetovanje, za previdno oz. omejeno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, pomagamo jim prilagoditi njihove prakse, da bodo bolje pripravljeni na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, kot so suše, poplave in ekstremni vremenski pojavi. Na splošno kmetijski svetovalci igramo pomembno vlogo pri povezovanju kmetijstva in varstva narave ter spodbujanju praks, ki prispevajo k trajnostnemu ravnanju z naravnimi viri.
Prireditev Praznik kozjanskega jabolka
Naziv prijavitelja: Javni zavod Kozjanski park
Partnerji in sodelujoči:
Javni zavod Kozjanski park, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Naravni park Žumberak-samoborsko gorje, Hrvatski zavod za poljuprivrednu savjetodavnu službu, Javni zavod Krajinski park Kolpa, Javna ustanova nacionalni park Risnjak, Verbena d.o.o., Loka pri Zidanem Mostu, Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja, Razvojna agencija Kozjansko in Obsotelje, LAS Obsotelje in Kozjansko, Regionalna razvojna agencija Posavje, LAS Posavje, Kip vizija d.o.o., Občina Podčetrtek, Občina Kozje, Občina Bistrica ob Sotli, Občina Krško, Občina Brežice, Kulturno društvo Svibno, Društvo Kozjanske jabke, Zavod Jabolko, Nacionalni inštitut za biologijo, WWF Adria, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Unesco, Krajevna skupnost Podsreda, Prostovoljno gasilsko društvo Podsreda, Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek, Športno društvo Podsreda, Gobarsko društvo Kozjansko Kozje, Kulturno društvo Ante Potočnik Podsreda, Recitacijska skupina Bistrica ob Sotli, Kolesarska sekcija Orans Bistrica ob Sotli
Območja Nature 2000: SPA Kozjansko (SI5000033)
Kratka predstavitev: Prireditev Praznik kozjanskega jabolka promovira jabolko, jablano, visokodebelni travniški sadovnjak z namenom ohranjanja biotske pestrosti (predvsem življenjskega prostora za ogrožene in močno ogrožene ptice kmetijske krajine) in do narave prijaznega gospodarjenja s prostorom.
Tradicionalna, osrednja okoljska in etnološka prireditev v Kozjanskem parku, v srednjeveškem trgu Podsreda, se vsako leto odvije drugi teden v oktobru od leta 2000. Iz skromnih začetkov pred 25 leti, vezano na ozek krog sodelujočih, je prireditev prerasla med največje okoljske prireditve v državi. Iz leta v leto privabi vedno večje število strokovnjakov, razstavljavcev in prodajalcev, pa tudi številne kulturne skupine in umetnike iz domovine in tujine. Tu se ustvarjajo tržno-promocijske priložnosti, nove poslovne ideje, priložnosti, vzpostavljajo nova partnerstva in krepijo stare prijateljske in partnerske povezave.
Prireditev je odraz sodelovanja s prebivalci zavarovanega območja Kozjanski regijski park in Unesco biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje ter odraz skupnih prizadevanj pri varovanju narave in ohranjanju kmetijske kulturne krajine na Kozjanskem, katere najbolj tipični razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan.
Jabolko iz visokodebelnega travniškega sadovnjaka, ki je postavljeno v središče dogajanja, predstavlja simbol varovanja narave, nadaljevanja tradicije in dediščine naših prednikov, blagostanja in zdrave hrane ter simbol prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega parka in identifikacije domačinov z zavarovanim območjem. Večplastnost prireditve in številne multiplikativne učinke povzame slogan “V Kozjanskem parku je jabolko več kot sadež.”
Uveljavitev prvih mirnih območij v Triglavskem narodnem parku za splošno rabo
Naziv prijavitelja: Javni zavod Triglavski narodni park
Partnerji in sodelujoči:
Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP),
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), Zavod za gozdove Slovenije (ZGS),
Turizem Bohinj (TB),
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS),
Planinska zveza Slovenije (PZS),
Zavodi za področje turizma v občinah Bled, Kranjska Gora, Jesenice, Radovljica, Dolina Soče,
Planinska društva, ki urejajo poti, ki so relevantne za mirna območja,
Regionalna razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Skupnost Julijske Alpe, Gorska reševalna zveza Slovenije,
Lastniki in upravljavci zemljišč
Območja Nature 2000: POO Julijske Alpe (SI3000253), POV Julijci (SI5000019)
Kratka predstavitev: Triglavski narodni park je eno najbolj raznolikih in bogatih območij narave v Sloveniji in Evropi. To se odraža tudi v vse večjem obisku parka, kar še posebej vpliva na življenjski prostor redkih in zavarovanih živalskih ter rastlinskih vrst in habitatnih tipov. JZ TNP skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastnikov zemljišč opredeljuje mirna območja, kjer so človekove dejavnosti časovno, prostorsko in po načinu izvajanja prilagojene za čim manjše motnje v naravnem okolju.
JZ TNP je z Načrtom upravljanja TNP za obdobje 2016-2025 opredelil 138 mirnih območij za različne živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe. Z njimi zmanjšujemo vpliv človekovih dejavnosti na naravo. JZ TNP v sodelovanju s sektorskimi organizacijami gozdarstva, ribištva, lovstva, prostora ipd. vključuje mirna območja tudi v sektorske načrte. Za splošno rabo prostora (planinstvo, kolesarjenje, turno smučanje, jadralno padalstvo ipd.) je za uveljavitev mirnih območij potreben dogovor z različnimi deležniki prostora: lastniki in upravljavci zemljišč, upravljavci planinskih in turnokolesarskih poti, turističnimi organizacijami, upravljavci planinskih koč ipd.
S projektom VrH Julijcev je JZ TNP vzpostavil v prostoru prvih 19 mirnih območij. Sprva je bil odziv na omejitev splošne rabe izjemno negativen, saj smo Slovenci vajeni, da lahko v naravo dostopamo kjerkoli in kadarkoli. Z mirnimi območji smo za splošno rabo vzpostavljali popolnoma nov koncept pravil, ki imajo v primerjavi s pravili obiskovanja zavarovanih območij drugačen način delovanja (časovna, prostorska omejitev obiskovanja ali omejitev določenih dejavnosti).
Zadnja sprememba: 16. 09. 2024