Slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000

Območja Nature 2000: Žejna dolina (SI3000189), Lahinja (SI3000075), Javorniki – Snežnik (SI3000231), Rački Ribniki – Požeg (SI3000257), Ljubljansko barje (SI5000014)

Kratka predstavitev: V časih, ko se vse šteje in meri, je pomembna tudi številčna ocena vrst, prisotnih v nekem koščku narave. Če se lahko med temi pokaže na peščico resnično redkih in ogroženih vrst, je sporočilo javnosti podčrtano. Osnovna ideja BioBlitza je preprosta: v enem dnevu (24 urah) na omejenem območju popisati čimvečje število vrst. Na dogodek so vabljeni slovenski in tuji raziskovalci in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s posameznimi taksoni. Skupen cilj je izboljšati poznavanje lokalne favne, flore in funge. Na BioBlitzih Slovenija (2017–2023) je sodelovalo že 254 strokovnjakov za posamezne taksonomske skupine, ki so skupaj na sedmih BioBlitzih Slovenija zbrali 23.489 podatkov o biodiverziteti izbranih območij. BioBlitz Slovenija je bil prvič izveden v letu 2017 v Dragi, kjer so strokovnjaki in raziskovalci na 24-urnem dogodku popisali 1.580 taksonov organizmov (zbrali 5.537 podatkov). Leto kasneje so v Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg določili 954 taksonov (2.796 podatkov) in v letu 2019 na Loškem polju popisali 942 taksonov (2.523 podatkov). V letih 2020 in 2021, ko sta zaradi prilagoditev na epidemijo covida-19 dogodka potekala deset dni, so popisovalci v Žejni dolini popisali 1.251 (3.950 podatkov) in ob Petelinjskem jezeru 1.228 taksonov (3.766 podatkov). Leto kasneje so ob izredno slabem vremenu v Krajinskem parku Lahinja popisovalci zabeležili 673 taksonov (1.283 podatkov). Na Vojskem je bilo popisanih več kot 1.150 taksonov (3.634 podatkov).

Kje vse je že Bioblitz Slovenija potekal in kakšen je bil prispevek dogodkov k poznavanju lokalne (in državne) biodiverzitete, je predstavljeno tudi na spletni strani.

Območja Nature 2000: POO Julijske Alpe (SI3000253), POV Julijci (SI5000019)

Kratka predstavitev: Z odkritjem več kot 6.500 let starih debel jelke v Čadrgu med obnovo kalov v projektu VrH Julijcev smo pomembno prispevali v slovensko zbirko lesov.

Ob izkopu za obnovo kala v Čadrgu so pod muljem na globini približno enega metra izvajalci naleteli na večje kose debel iglavcev, za katere se je izkazalo, da gre za les jelke. JZ TNP je poslal vzorce na analizo. Dendrokronološko analizo je opravil Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, vendar datacija (zaradi previsoke starosti) ni bila uspešna, zato so na Oddelku pripravili in v analizo poslali dodatni vzorec v laboratorij VERA (Vienna Environmental Research Accelerator) na Dunaju. Datacija je razkrila, da je les star okoli 6.560 let, natančneje med 6.300 in 6.680 let.

Gre za izjemno odkritje, ki je presenetilo tudi stroko. Z najdbo jelk v kalu v Čadrgu smo pridobili prve tako stare primerke jelke, ki danes ni več prisotna v Čadrgu. Les je, za tako visoko starost, neverjetno dobro ohranjen in je še vedno uporaben za predelavo v izdelke. Gre za edinstven primer pra-starega lesa, iz katerega se, premišljeno in z velikim spoštovanjem ter občutkom za predelavo lesa, izdelujejo unikatni leseni izdelki. Glasbenik, ki je sodeloval ob odkritju, je po opravljenih raziskavah namreč lesu dal novo življenje in ga preoblikoval v glasbila in s tem poskrbel za maksimalno dodano vrednost in nadaljnjo promocijo odkritja jelk iz Čadrga - član skupine Bakalina velika je na koncertu 15. junija 2024 v Ljubljani javno zaigral na liro in piščal, izdelani iz lesa prastarih jelk.