Varstvo vrst in habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v Sloveniji

Območja Nature 2000: Dobrava - Jovsi (SI3000268)

Kratka predstavitev: Krepitev populacij s podporno vzrejo posameznih vrst dvoživk v vzrejnih postajah je marsikje v tujini že dodobra uveljavljena praksa. Z njo lahko izboljšamo stopnjo preživetja odloženih jajc in iz njih izleženih ličink do mladih živali ter tako povečamo številčnost populacije. V okviru projekta LIFE Amphicon smo prvič to znanje in izkušnje prenesli v Slovenijo. V letu 2022 smo v Kozjanskem parku vzpostavili prvo tovrstno vzrejno postajo za dvoživke v Sloveniji in prvo vzrejno postajo za velikega pupka (Triturus carnifex) v Evropi.

Namen podporne vzreje je okrepiti majhno in izolirano populacijo velikega pupka v Jovsih (Natura 2000 SI3000268 Dobrava - Jovsi), ki ji grozi izumrtje. Številčnost populacije želimo povečati do te mere, da bo, ob hkratnem izboljšanem stanju habitatov, vrsta v prihodnje zmožna samostojnega preživetja.

Jovsi so poplavna ravnica mokrotnih travnikov med reko Sotlo in Kapelskimi goricami. Pred regulacijo tamkajšnjih vodotokov so bili redno poplavljeni, danes pa vodna telesa med poletjem vse pogosteje presahnejo kar onemogoča razvoj ličink do odraslih osebkov, ki so sposobni preživetja na kopnem. Z obnovitvijo in vzpostavitvijo ustreznih vodnih ter kopenskih habitatov skupaj s podporno vzrejo bomo v Jovsih preprečili izumrtje velikega pupka, kar je ključni korak za zagotovitev dolgoročnega preživetja vrste na območju.

V letih 2022 in 2023 smo vzgojili in v naravo izpustili 307 mladih pupkov, v letošnjem (2024) zadnjem letu vzreje pa skrbimo še za 120 osebkov. Tudi ti se bodo kmalu preobrazili in bodo pripravljeni na novo življenje v Jovsih.
 

Območja Nature 2000: POO Julijske Alpe (SI3000253), POV Julijci (SI5000019), POO Pokljuška barja (SI3000278)

Kratka predstavitev: Projekt VrH Julijcev je bil namenjen izboljšanju stanja osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic (Chara spp.) na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je bilo ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti. Prerasel je v partnerstvo varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Poleg uresničevanja ciljev je zagotovil tudi nova strokovna spoznanja, ki so v pomoč partnerjem v projektu in deležnikom v prostoru pri svojem delu in nalogah.

Območja Nature 2000: Mura (SI5000010), Mura (SI3000215)

Kratka predstavitev: Projekt Natura Mura je največji projekt renaturacije rečnih ekosistemov v Sloveniji do sedaj. Glavni cilj projekta je bil izboljšanje stanja območij Natura 2000 ob reki Muri. Projekt je izvajal konzorcij šestih partnerjev pod vodstvom Zavoda RS za varstvo narave. V sklopu projekta se je renaturiralo 10 ha zaraščajočih mokrotnih travnikov. Obnovili sta se dve naravovarstveno pomembni mrtvici, izkopalo 20 mlak, obnovilo 6 rečnih rokavov v skupni dolžini 9 km ter izvedla renaturacija rečne struge v skupni dolžini 3 km. V projektu Natura Mura je bila izvedena obnova poplavnega gozda na skupni površini 32 hektarjev - zasajenih je bilo 124.970 sadik različnih avtohtonih drevesnih vrst. V sklopu projekta je bilo odkupljenih dobrih 28 hektarjev zasebnih zemljišč. Vzdolž reke Mure se je vzpostavila infrastruktura za interpretacijo narave. Projekt temelji na principu celovitega pristopa upravljanja s poplavnim prostorom, kjer so se v načrtovanje in izvajanje projektnih aktivnosti aktivno vključevale številne lokalne skupnosti, naravovarstveniki, gozdarji, ribiči, vodarji in drugi deležniki, kar zagotavlja, da so izvedeni ukrepi trajnostni in prilagojeni lokalnim razmeram. S tem se je postavil temeljni kamen za bodočo participativno upravljanje z reko in njenim poplavnim prostorom. Izvedeni ukrepi so bili zasnovani in izvedeni na način, da ob doseganju naravovarstvenih ciljev prispevajo tudi k doseganju drugih pomembnih okoljskih in drugih ciljev, kot so izboljšanje poplavne varnosti, zagotavljanje virov pitne vode in lesa ter ohranjanje obdelanosti kmetijskih zemljišč. Izvedba projekta je prispevala tudi k boljši ozaveščenosti in večji vključenosti lokalnih prebivalcev v aktivnosti varstva narave ob Muri.

Območja Nature 2000: Julijske Alpe (SI3000253), Trnovski gozd – Nanos (SI3000255), Notranjski trikotnik (SI3000232), Javorniki – Snežnik (SI3000231), Krimsko hribovje – Menišija (SI3000256), Kočevsko (SI3000263), Gorjanci – Radoha (SI3000267)

Kratka predstavitev: Glavni cilj projekta LIFE Lynx je bil preprečiti ponovno izumrtje dinarsko-jugovzhodno alpske populacije risa in njena dolgoročna ohranitev. Z doselitvami risov iz neogrožene populacije v Karpatih smo obrnili trend parjenja v sorodstvu in risa rešili pred izumrtjem. V sedmih letih je bilo v okviru projekta LIFE Lynx uspešno preseljenih 18 risov iz Romunije in Slovaške v Slovenijo in na Hrvaško, od tega 12 v Slovenijo. Med letoma 2019 in 2024 smo z avtomatskimi kamerami zaznali 24 legel preseljenih risov, od katerih smo pri desetih tudi genetsko potrdili njihov izvor. Predvidevamo, da so preseljene živali skupno proizvedle vsaj 53 potomcev. Stopnja parjenja v sorodstvu se je spustila na sprejemljivo raven, številčnost in gostota populacije pa bistveno povečala. Projektna prizadevanja izstopajo zaradi celostnega pristopa k ohranjanju ogrožene vrste, ki niso zgolj okrepila obstoječi del populacije risov v Dinaridih, temveč tudi vzpostavila novo jedro v slovenskih Alpah, s ciljem pospešitve povezovanja dinarsko-JV alpske populacije risa z ostalimi risjimi populacijami v Alpah, s tem pa njenega dolgoročnega ohranjanja. Celoten proces reševanja risov je bil podprt tudi s strani ključnih deležnikov, lovcev, ki so bili aktivno vključeni v projektne aktivnosti kot partnerji (Lovska zveza Slovenije) in v aktivnosti preselitve risov, spremljanja populacije in preprečevanje nezakonitega ubijanja prostoživečih živali.