Redno spremljanje sov na Krimu se izvaja že več kot 20 let.
Slovenski strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo že več kot 20 let spremljajo gnezdenje in populacijo sov v gozdovih na Krimu pri Ljubljani. Vsako leto tako z metodo monitoringa gnezdilnic spremljajo tri vrste sov: lesno sovo, kozačo in koconogega čuka, slednji dve sodita tudi med evropsko pomembne vrste Nature 2000.
Prve gnezdilnice so v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije postavili pred 19 leti. Kasneje pa so s pomočjo različnih projektov mrežo gnezdilnic še razširili in danes spremljajo že 85 gnezdilnic. Pri tem sodelujejo tudi s strokovnjaki s Finske, kjer je tovrstno spremljanje sov dolga tradicija, od kjer je znana tudi najstarejša kozača sploh, ki je dočakala 25 let.
Letno spremljanje poteka tako, da pregledajo vse gnezdilnice in identificirajo vsako samico (te so obročkane s kovinskimi obročki z unikatno kodo), katerih nacionalno evidenco vodi Slovenski center za obročkanje ptičev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Zabeležijo število jajc in mladičev oziroma gnezditveno uspešnost. Ob tem pa v nočnem času strokovnjaki izvajajo tudi popis sovjih teritorijev in gostote plena malih sesalcev. Monitoring sovjih samic danes nadgrajujejo s spremljanjem gnezdečih samcev, kar pa je metodološko zahtevnejše in popolni pregled populacije gnezdečih samcev še ni na voljo.
Za spremljanje je zelo pomembna gosta mreža monitoring območij z gnezdilnicami. Ta je že razširjena na območju Jelovice, v prihodnje pa načrtujejo dodatne širitve s pomočjo različnih projektov.
Najstarejša slovenska kozača je varčna.
Samico kozače, ki ima številko obročkanja 27046, so prvič srečali v gnezdilnici na Krimu leta 2007. Strokovnjaki so takrat ocenjevali, da je stara približno 3 leta, saj sove prično z gnezdenjem v 3. do 4. letu starosti. Kasneje so se z omenjeno sovo srečali še v letih 2008 in 2017 ter letos (2021), ko vali kar 6 jajc (povprečje je od 2 do 3 jajca). V njenem 17-letnem življenju so tako zabeležili štiri gnezdenja, v katerih je znesla kar 17 jajc.
Samice kozač ne gnezdijo vsako leto. V veliki meri je gnezdenje odvisno od fizičnega stanja samice (preživetje zime). Od tega je odvisno tudi število jajc, preživetje mladičev pa od trenutne količine malih sesalcev. V letih ko je malih sesalcev malo, je tudi gnezdenje sov skromnejše. Ko pa število malih sesalcev naraste, ti. mišja leta (npr. 2008, 2012, 2017 in 2021), tudi sove gnezdijo v večjem številu in z večjimi legli. Po mnenju strokovnjakov je kozača št. 27046 zelo varčna in gnezdi le v dobrih letih, slabša leta pa izpušča (gnezditvena leta kozače št. 27046 so bila 2007, 2008, 2017, 2021).
Kozače za gnezdenje izbirajo starejša drevesa. Gnezdijo v duplih ali na polomljenih deblih starih dreves in v starih gnezdih večjih ptic. Gnezdijo od marca do junija. Za gnezdo in mladiče skrbi samica, medtem ko samec lovi hrano. Sova, ki je aktivna predvsem ponoči, pa je v času gnezdenja aktivna tudi podnevi. V tem času samica aktivno brani svoje leglo in je v bližini gnezda še posebej napadalna. Da je tudi kozača št. 27046 zelo zaščitniška do mladičev je potrdil Al Vrezec z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki vodi raziskavo in se je s sovo že večkrat pobližje srečal.
Fotografiji sove kozače št. 27046 leta 2007 in 2021 (foto: Al Vrezec in Maks Sešlar).