31. julij: Mednarodni dan naravovarstvenih nadzornikov
Na Pohorju so akcijo neposrednega nadzora v naravi izvedli predvsem z namenom ozaveščanja o nezakonitih ravnanjih obiskovalcev, ki lahko poškodujejo naravo in njene dele tako, da ogrozijo življenjske prostore rastlinskih in živalskih vrst. Poleg predstavnikov Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) ter policijskih postaj Slovenska Bistrica, Ruše in Maribor, so se akcije udeležili še predstavniki Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Najpogostejše kršitve na tem območju so prekomerno nabiranje gob in drugih gozdnih plodov ter vožnja v naravnem okolju, ki je glavni povod za organizacijo akcije. Udeleženci so se strinjali, da je sodelovanje med pristojnimi organi in službami ključno za izvajanje učinkovitega neposrednega nadzora v naravi. Ozaveščanje in preventivna prisotnost na terenu sta nujna za učinkovit neposredni nadzor v naravi, zato bodo tovrstne akcije potekale pogosteje in v vseh letnih časih.
Da izmenjava izkušenj pripomore k boljšemu opravljanju dela naravovarstvenih nadzornikov so nadzorniki pritrdili tudi aprila letos na srečanju naravovarstvenih nadzornikov v Trenti. Dogodek je bil namenjen pregledu stanja neposrednega nadzora v naravi pri nas ter izmenjavi dobrih praks.
Naravni spomenik Črno jezero na Pohorju leži na nadmorski višini 1197 metrov (Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI)
Neposredni nadzor v naravi v Sloveniji
V Sloveniji naravovarstveni nadzor opravljajo naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki v 15 zavarovanih območjih: Triglavskem narodnem parku, Regijskem parku Škocjanske jame, Kozjanskem regijskem parku, Notranjskem regijskem parku, Krajinskem parku Strunjan, Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Krajinskem parku Goričko, Krajinskem parku Debeli rtič, Krajinskem parku Kolpa, Krajinskem parku Radensko polje, Krajinskem parku Sečoveljske soline, Krajinskem parku Ljubljansko barje, Naravnem rezervatu Ormoške lagune, Naravnem rezervatu Škocjanski zatok in Geoparku Idrija. Vsem je skupna skrb za varstvo narave ter informiranje prebivalcev in obiskovalcev o tem, kako odgovorno obiskovati naravo. Njihove naloge so med drugim tudi opazovanje in spremljanje stanja v naravi, opozarjanje na varstvene režime in ugotavljanje morebitnih kršitev. Temeljna pravna podlaga, ki ureja delo naravovarstvenih nadzornikov je Zakon o ohranjanju narave, ki ga dopolnjujejo akti o ustanovitvi zavarovanih območij.
Ministrstvo za naravne vire in prostor skrbi za strokovno usposabljanje naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov ter izmenjavo dobrih praks. Naravovarstveni nadzorniki, zaposleni pri upravljavcih naravnih parkov in rezervatov, se udeležujejo dopolnilnih izobraževanj. Za kandidate, ki želijo v prihodnosti izvajati neposredni nadzor v naravi, pa MNVP vsako leto organizira usposabljanja. Več informacij na tej povezavi.
Zakonodaja s področja neposrednega nadzora v naravi, vezana na delo naravovarstvenih nadzornikov:
• Zakon o ohranjanju narave (ZON)
• Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ)
• Zakon o prekrških (ZP-1)
• Uredba o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov
• Pravilnik o službenem znaku, izkaznici in uniformi naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov
• Uredba o varstvu samoniklih gliv
• Zakon o planinskih poteh (ZPlanP)