Dan narave 2026 izpostavil pomen skupnega delovanja za ohranjanje narave

V uvodnem nagovoru je generalna direktorica Direktorata za naravo na Ministrstvu za okolje in prostor Katarina Groznik Zeiler poudarila ključno vlogo ohranjenih in funkcionalnih ekosistemov pri blaženju podnebnih sprememb ter prilagajanju nanje. Izpostavila je, da lahko dobro ohranjena narava pomembno prispeva k večji poplavni varnosti, kakovostni pitni vodi, rodovitnim tlom ter boljšim možnostim za oddih in rekreacijo.

Katarina Groznik Zeiler (Foto: Bor Slana / STA)

V nadaljevanju je dr. Jerneja Penca, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije pri Znanstveno raziskovalnem središču Koper, izpostavila, da sodobno varstvo narave zahteva odzivne sisteme odločanja, ki znajo povezovati različne sektorje, se prilagajati novim izzivom ter spodbujati sodelovanje. Po njenih besedah prihodnost varstva in obnove narave ni odvisna od manj pravil, temveč od boljših in učinkovitejših rešitev, ki omogočajo prilagodljivost ob hkratnem ohranjanju visokih standardov varstva narave.

Strokovni del dogodka se je nadaljeval z okroglo mizo, na kateri so strokovnjaki razpravo podkrepili s konkretnimi primeri dobrih praks in izkušnjami, ki jih v Sloveniji že imamo pri izboljševanju stanja narave. Udeleženci so se v razpravi posvetili trem ključnim temam: Natura 2000 kohezijskim projektom, obnovi narave v praksi ter sobivanju človeka in narave.

Andrej Bibič, vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost na Direktoratu za naravo - MOP, je predstavil ključne dosežke na področju ohranjanja narave znotraj območij Natura 2000. Med njimi je izpostavil vključevanje varstvenih ukrepov v gozdarsko načrtovanje, spodbujanje naravi prijazne rabe kmetijskih zemljišč ter izvajanje projektov za ohranjanje habitatov. Poudaril je tudi pomen približevanja narave javnosti prek informacijskih centrov, učnih poti in drugih vsebin za izobraževanje ter doživljanje narave.

Alenka Gorjan, vodja projekta ZaKras2 v Parku Škocjanske jame, je poudarila, da so evropska kohezijska sredstva pomembno prispevala k ohranjanju in obnovi narave na območjih Natura 2000. Kot pravi, so kohezijski projekti omogočili širše in učinkovitejše reševanje naravovarstvenih izzivov na Krasu - teh prej ni bilo mogoče izvajati v takšnem obsegu. Ukrepi so se tako razširili z območja parka na celotno območje Nature 2000 Kras.

Vodja projekta LIFE-IP NATURA.SI Maja Cipot je razpravo namenila predstavitvi projekta LIFE-IP NATURA.SI - povezuje 15 partnerjev iz različnih sektorjev z namenom izboljšanja upravljanja območij Natura 2000 v Sloveniji. Projekt združuje sistemske ukrepe, konkretne aktivnosti obnove narave na terenu ter sodelovanje različnih deležnikov. Poseben poudarek namenja tudi učinkoviti komunikaciji in povezovanju med sektorji, saj je prav medsebojno razumevanje ključnega pomena za uspešno varstvo narave.

Okrogla miza (Foto: Bor Slana / STA)

Direktorja Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Tilen Basle je opozoril, da so bili za uspešno obnovo območij, kot sta Škocjanski zatok in Ormoške lagune, ključni vizija, vztrajnost in predanost posameznikov. 

Razprava se je nato osredotočila še na dobre prakse upravljanja velikih zveri, kjer Slovenija že vrsto let izvaja številne aktivnosti za spremljanje stanja ter izboljšanje upravljanja medvedov, volkov in risov. Hubert Potočnik, asistent na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je spomnil, da ima Slovenija enega najbolj celovitih pristopov k ohranjanju velikih zveri v Evropi, ki temelji na sobivanju, znanstveno podprtem upravljanju in mednarodnem sodelovanju. Med ključne dosežke je uvrstil uspešno ohranitev rjavega medveda, volka in risa ter širšo uporabo preventivnih ukrepov za zmanjševanje škod, kot so električne ograje in pastirski psi. Kljub napredku pa ostaja upravljanje velikih zveri družbeno zahtevno, saj so stališča javnosti pogosto raznolika in deloma polarizirana.

Na slednje je opozorila tudi Mateja Blažič, vodja Sektorja za upravne zadeve, Direktorat za naravo - MOP. Po njenih besedah je pri upravljanju velikih zveri ključen izziv zmanjševanje družbene polarizacije ter zagotavljanje uravnoteženega sobivanja ljudi in zveri v kulturni krajini. Pojasnila je, da mora upravljanje temeljiti na družbeni sprejemljivosti, zmanjševanju konfliktov ter uporabi preventivnih ukrepov, kot so preprečevanje škod, odškodninski sistem in vključevanje deležnikov v dialog. Ob tem je izpostavila tudi pomen raziskav, ohranjanja habitatov ter zakonsko določenega ukrepanja v primerih, ko je to potrebno za dolgoročno ohranitev populacij.

Okoljska vzgoja ni le prenos znanja o naravi, temveč vpliva na človekove navade, vrednote in način življenja

S temi besedami je osrednji gost dogodka prof. dr. Tomaž Grušovnik, dekan Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem opozoril, da pogosto naleti na odpor, saj ljudje težko spreminjamo ustaljene vzorce vedenja, zato izziv ni v več znanja, temveč v pripravljenosti živeti drugače. Okoljska vzgoja mora po njegovem temeljiti na izkušnjah in refleksiji, ki omogočata postopno spremembo ravnanja v skladu z okoljskimi vrednotami.

Prof. dr. Tomaž Grušovnik (Foto: Bor Slana / STA)

Nagrado Rada Smerduja prejelo društvo Morigenos: Nagrada Rada Smerduja je priznanje prizadevanjem, ki pomembno prispevajo k razvoju naravovarstvene stroke in k ohranjanju narave v Sloveniji. Je poklon strokovnosti, vztrajnosti, odgovornosti in predanosti - vrednotam, brez katerih si varstva narave ni mogoče predstavljati. 

Državni sekretar MOP Peter Lovšin je na slavnostni podelitvi poudaril, da nagrada predstavlja priznanje posameznikom, organizacijam in skupinam, ki s svojim delom pomembno prispevajo k ohranjanju slovenske naravne dediščine. Dodal je, da so uspehi na področju varstva narave vedno rezultat sodelovanja, strokovnosti, zaupanja in dolgoročne predanosti skupnim ciljem.

Državni sekretar MOP Peter Lovšin (Foto: Bor Slana / STA)

V obrazložitvi je odbor za podeljevanje nagrade med drugim zapisal, da društvoMorigenos že 25 let neprekinjeno izvaja znanstveni monitoring delfinov v slovenskih vodah. Z dolgoročnimi raziskavami, kot so opazovanja s plovil, fotoidentifikacija, genetske in akustične analize, je društvo pomembno prispevalo k razumevanju populacije v Tržaškem zalivu, ki velja za eno najbolje preučenih v Sredozemlju. V društvu so razvili tudi nove metode prepoznavanja velikih pliskavk, kar omogoča natančnejše spremljanje posameznih osebkov in njihove ekologije.

Odbor je posebno zahvalo za prispevek k ohranjanju narave izrekel Javnemu zavodu Park Škocjanske jame, ki že 30 let upravlja Regijski park Škocjanske jame. Zavod skrbi za ohranjanje in raziskovanje tega svetovno znanega zavarovanega območja ter njegovih izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, vključno z redkimi in ogroženimi vrstami.

Prejemnika nagrade društvo Morigenos in Javni zavod Park Škocjanske jame (Foto: Bor Slana / STA)

Več o dogodku Dan narave 2026 si lahko preberete na tej povezavi.