Dan za Boč
Konec septembra se je pred Planinskim domom na Boču v prijetnem jesenskem dopoldnevu zbralo približno 120 učencev iz osnovnih šol Makole in Rogaška Slatina. Sodelavci ZRSVN so jim skupaj s Planinskim društvom Poljčane, Zavodom za gozdove Slovenije, Fakulteto za varstvo okolja in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije predstavili bogato naravno dediščino Boča in pomen njenega varovanja na različnih tematskih postajah:
- Geološke posebnosti Boča
- Skrivnostni nočni letalci
- Ohranjamo naravo danes za jutri
- Hrošči – ali jih zares poznamo?
- Planinstvo
- Bočka lepotica – velikonočnica
- Čutila na paši - Poznavanje gozda
- No, kaj pa ti veš o tleh?
- Invazivne tujerodne vrste
- Kam so šle vse rožice in ptičice? - Spoznavanje pestrosti travišč
Izjemna pestrost naravnih pojavov ter živalskih in rastlinskih vrst
Boč, imenovan tudi Štajerski Triglav, je najvzhodnejši del Karavank. Predstavlja izoliran gorski kompleks s karbonatno geološko podlago in izjemno biotsko pestrostjo. Zaradi pestrosti kraških pojavov, ki je v tem delu Slovenije izjemno redka (kraške jame, kraški izviri, vrtače, požiralniki), velja za območje osamelega krasa.
Od leta 1990 je območje zavarovano kot krajinski park po Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Šmarje pri Jelšah. Območje je pomembno za obstoj nekaterih evropsko ogroženih živalskih vrst in habitatnih tipov, zato je od leta 2004 varovano z evropskim omrežjem Natura 2000. Bočko pogorje pa ima tudi status naravne vrednote državnega pomena.
Med rastlinskimi vrstami Nature 2000 je simbol območja velikonočnica, predstavnica dobro ohranjenih suhih travišč. Območje Boča je v naravovarstvenih krogih in tudi v širši slovenski javnosti zagotovo najbolj znano po nekdaj največji, danes pa le še najbolj znani slovenski populaciji velikonočnice.
