Dosežen dogovor o predlogu Uredbe o obnovi narave
Uredba je sestavni del strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in bo EU pomagala izpolniti njene mednarodne zaveze, zlasti svetovni okvir Združenih narodov, dogovorjen na konferenci ZN o biotski raznovrstnosti leta 2022 (COP15). Sozakonodajalca morata uredbo še dokončno potrditi, nato bo objavljena v uradnem listu EU. Veljati bo začela 20 dni po objavi.
Članice bodo na podlagi uredbe morale do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, do leta 2040 za vsaj 60 odstotkov in do leta 2050 za vsaj 90 odstotkov. Sprejeti morajo ukrepe za zaustavitev upadanja populacij opraševalcev. Specifične zahteve za posamezne ekosisteme med drugim vključujejo:
- ukrepe na kmetijskih zemljiščih, s katerimi se bo izboljšalo stanje vsaj dveh od treh kazalnikov: indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin, delež kmetijskih površin z visokoraznovrstnimi značilnostmi pokrajine;
- ukrepe v gozdovih za spodbujanje biotske raznovrstnosti ter zasaditev najmanj treh milijard dodatnih dreves do leta 2030 na ravni EU;
- odstranitev umetnih ovir na rekah, da se v EU do leta 2030 vsaj 25.000 kilometrov rek spremeni v prosto tekoče reke;
- ukrepe za doseganje naraščajočega trenda zelenih površin v urbanem okolju.
Način za doseganje ciljev morajo članice opredeliti v rednih načrtih za obnovo narave. Po uveljavitvi uredbe morajo članice Evropski komisiji posredovati načrt za obdobje do junija leta 2032, nato načrt do sredine 2042 in nato do 2050.
Več v sporočilu za javnost na tej povezavi.