Dve evropski raziskavi do novih pomembnih spoznanj o risu
V manj produktivnih okoljih risi ulovijo manj plena
V prvi raziskavi pod vodstvom Biotehniške fakultete - o plenjenju in prehranjevanju risov – so opazili, da večina evropskih risov pretežno lovi srnjad, a pri lovu niso izbirčni in se lahko po potrebi prilagodijo tudi na druge vrste plena. Tako ponekod v Evropi pomemben ali celo glavni plen za rise predstavljajo na primer severni ali navadni jeleni, gamsi, zajci ali polhi. Opazili so tudi, da se risi iz različnih območjih po Evropi razlikujejo v tem, koliko živali uplenijo v določenem času. Risi v manj produktivnih okoljih, kot na primer v severni Evropi, uplenijo manj živali in za lov uporabljajo večja območja kot v produktivnejših okoljih, kot sta južna in srednja Evropa. S tem tudi zmanjšajo svoj vpliv na plen, da ne bi ogrozili teh populacij, od katerih so tudi sami odvisni.
Risi se svojim plenom običajno hranijo dva ali tri dni, če jih pri tem ne zmoti človek ali jim plena prej ne vzamejo mrhovinarji. Med slednjimi so v Evropi najpomembnejši divji prašiči. (foto: L. Hočevar)
Raziskava je pokazala, da se risi s plenom hranijo v povprečju dva do tri dni, pri čemer je čas hranjenja krajši na območjih, kjer sta prisotna divji prašič in rjavi medved. Ta mrhovinarja namreč risu pogosto odvzameta plen in ga s tem prikrajšata za hrano. Prav tako so se risi krajši čas hranili s plenom na območjih, ki so pod večjim vplivom človeka. Prva avtorica raziskave, dr. Teresa Oliveira z Biotehniške fakultete, je povedala: »Razlike v plenjenju in prehranjevanju risov, ki smo jih opazili na evropski ravni, niso zanimive samo z ekološkega vidika, ampak je to razumevanje ključno tudi za naravovarstvo, še posebej z vidika hitrih okoljskih sprememb, do katerih trenutno prihaja v evropskem prostoru«.
Več na tej povezavi.
Smrtnost največkrat v povezavi s človekom
V drugi raziskavi so združili podatke 681 odraslih risov, opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, in raziskali njihovo preživetje ter vzorce smrtnosti. Po večjem delu Evrope so bili glavni vzroki smrtnosti povezani s človekom - povozi, zakonit lov ali nezakonito ubijanje. Opazili so, da se pogostost nezakonitega ubijanja risov ni razlikovala med državami, kjer je ris popolnoma zavarovan, in tistimi, kjer je dovoljen zakonit lov. V Sloveniji, kjer odstrel risa ni dovoljen, je bilo nezakonito ubijanje redko. Glede na rezultate raziskave, se je Slovenija uvrščala med države, kjer je bila smrtnost najnižja.
Raziskovalci so tudi opazili, da je preživetje samic v povprečju za polovico večje kot preživetje samcev, kar je verjetno povezano z drznejšim vedenjem samcev ter njihovimi večjimi teritoriji, ki jih pogosteje privedejo bližje k človeku.
Več na tej povezavi.
Eden od vodij raziskav, dr. Miha Krofel z Biotehniške fakultete, je dodal, da so lahko opravili tako obsežni raziskavi zahvaljujoč vse-evropski mreži raziskovalcev risov EuroLynx, ki spodbuja mednarodno sodelovanje in je omogočila dostop do podatkov iz različnih držav. »Samo s takšnim pristopom je mogoče priti do znanja, kako se vrsta odziva na zelo raznolike okoljske razmere in na različno močne vplive, ki jih imamo ljudje na naravo.«
Obe raziskavi sta sofinancirali Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v projektih InterMuc in ExtremePredator) ter Evropska unija (v projektu LIFE Lynx).
V Sloveniji je bilo preživetje odraslih risov, opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, med najvišjimi v Evropi.
To še posebej velja za rise, ki so bili v zadnjih letih doseljeni iz Karpatov, in njihove potomce. V preteklosti je bila tudi pri nas smrtnost višja, predvsem zaradi zdravstvenih težav povezanih s parjenjem v sorodstvu. (foto: L. Hočevar)