Zaradi njegove plašnosti ga ljudje redko vidimo, zato si partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI prizadevamo, da bi nam pri iskanju sledi progastega goža pomagali vsi, ki živite ali obiskujete območje Slovenske Istre. Foto ali video posnetke progastega goža ali njegove “stare obleke” (olevka) nam lahko pošljete na elektronski naslov alenka.zunic-kosi@nib.si ali nas pokličete na telefonsko številko 059 23 27 74.
Kako prepoznamo progastega goža?
V Sloveniji je progasti gož izjemno redek in verjetno živi le na območju Slovenske Istre. Prepoznamo ga po sivem ali svetlo rjavkastem hrbtnem delu telesa, ki ima štiri temne proge vzdolž celotnega telesa, in temno progo na straneh glave, ki poteka čez oči. Samice dosežejo do 260 centimetrov, medtem ko so samci običajno manjši in odrasli dosežejo med 130 in 160 centimetri. Mladi progasti goži, dolgi do enega metra, pa izgledajo nekoliko drugače: nimajo vzdolžnih temnih prog, ampak črno obrobljene pike in lise po bočni strani telesa.
Kje ga lahko najdemo?
Za ugodno življenje išče toplo okolje - suho ali delno vlažno, pojavlja se tudi v bližini vode. Potrebuje razgiban življenjski prostor, ki ga ustvarja mozaik gozda, travnikov, lahko tudi kmetijskih obdelanih površin, živih meja, suhozidov, cest, kolovozov. Življenjsko okolje progastega goža je tudi pogosto povezano z okolico človeških bivališč oziroma s kmetijsko krajino, ker za svoj življenjski prostor – skrivališča – uporablja razne suhozide, stare ruševine, kupe materiala, skladovnice drv ipd.
Slovenska Istra ponuja raznoliko kmetijsko krajino, ki jo sestavljajo manjše ekstenzivne kmetije, gozdovi in suhi travniki, kar so idealne razmere za obstoj te posebne živali.
Vsi si ga želimo za soseda
Progasti gož je za ljudi zelo koristen, ker na naraven način pomaga uravnavati populacijo škodljivcev in pomaga pri zatiranju malih glodalcev (voluharic, miši), mlajši progasti goži pa plenijo tudi žuželke. Lahko si ga le želimo za soseda, saj so tih, nestrupen in koristen sosed naših vrtov.
Gradivo o progastem gožu (april 2020)
