Skip to main content

Izšla je prva publikacija o netopirjih v stavbah kulturne dediščine

Ljubljana, 29. junij 2021 - V stavbah kulturne dediščine v Sloveniji živi kar 23 vrst netopirjev, ki v teh stavbah kotijo, prezimujejo in se parijo. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1.700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb. V skoraj dveh petinah pa so potrdili prisotnost porodniških kolonij različnih vrst netopirjev. Med stavbami kulturne dediščine posebno mesto zasedajo gradovi in cerkve, ki že stoletja predstavljajo pomemben del življenjskega prostora netopirjev.

ilustracija freske iz cerkve v Hrastovljah

Ilustracijo na naslovnici je po motivu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice ustvarila ilustratorka Hana Stupica.

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo iz Centra za kartografijo favne in flore sta pri pripravi prve publikacije, posvečene izključno netopirjem v stavbah kulturne dediščine, analizirala popise netopirjev v Sloveniji v zadnjih 20 letih. Poleg tega v publikaciji predstavljata tudi najpomembnejše dele stavb za netopirje in biologijo najpogostejših vrst netopirjev v stavbah kulturne dediščine. Na 36 straneh nas publikacija popelje v prepleten svet življenja te skupine sesalcev ter njihove tesne povezanosti z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Ilustracijo na naslovnici je po motivu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice ustvarila ilustratorka Hana Stupica.

Tudi z majhnimi dejanji lahko pomembno prispevamo k varstvu netopirjev

“Publikacija vključuje obsežni strokovni pregled odvisnosti netopirjev od zatočišč v stavbah kulturne dediščine. V njej najdete odgovore na vprašanja: zakaj netopirji izbirajo gradove in cerkve? So netopirji težavni sosedi ali sosedi v stiski in ali je miroljubno sobivanje mogoče?” razlaga Presetnik in dodaja: “V Sloveniji imamo veliko primerov dobrih praks sobivanja varstva narave in kulturne dediščine. Po podatkih državnega monitoringa pa kljub temu vsako leto med 5 do 10 zatočišč netopirjev utrpi takšno ali drugačno okrnjenje zaradi neprimernih posegov na stavbah. Zato v projektu LIFE-IP NATURA.SI posebno pozornost namenjamo aktivnostim za sodelovanje med lastniki in upravljavci stavb ter strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine in varstva narave.” 

Za varstvo netopirjev v stavbah kulturne dediščine je po mnenju Presetnika glavna naloga zmanjšanje morebitnih navskrižij med ohranjanjem kotišč netopirjev in vzdrževanjem stavb (čiščenje gvana in izvedba aktivnosti za preprečevanje nastajanja škode), pa tudi usklajeno načrtovanje večjih posegov. Projektne aktivnosti bodo med drugim prispevale tudi k oblikovanju sistemskih rešitev za pomoč upravljavcem stavb pri čiščenju oziroma odstranjevanju gvana.

Netopirji v zvoniku

Netopirji mali podkovnjaki v zvoniku (foto: Matej Vranič).

Naslovno ilustracijo dela freske v hrastoveljski cerkvi je upodobila Hana Stupica

Naslovnico publikacije Netopirji v stavbah kulturne dediščine je oblikovala ilustratorka Hana Stupica, najmlajša prejemnica nagrade Hinka Smrekarja - najbolj pomembnega priznanja na področju ilustracije pri nas. Del freske Stvarjenje sveta v hrastoveljski cerkvi Svete Trojice iz leta 1490 predstavlja nastanek živalstva, med upodobljenimi živalmi pa je tudi netopir.

“S freskami v hrastoveljski Cerkvi Svete Trojice sem se prvič srečala kot otrok in takrat so me tako presunile, da sem si zapomnila njihovo podobo, avtorjevo ime Janez iz Kastva in letnico nastanka za vse življenje. Zaradi tega nostalgičnega odnosa do njih sem z največjim veseljem sprejela sodelovanje v projektu LIFE-IP NATURA.SI,” pravi ilustratorka Hana Stupica in dodaja: “Vedela sem, da mi bo izvedba predstavljala precejšen izziv, saj so freske stare več kot pet stoletij. V tem času so se izgubili detajli, predvsem na majhnem netopirju, ki je najpomembnejši akter na ilustraciji. Želela sem ostati zvesta avtorjevemu slogu, pri tem pa vseeno dodati nekaj svojega in se ne ujeti v moj občasno preveč “pravilen” in podroben slog ilustracije. V pomoč so mi bili primeri srednjeveških netopirjev in tako je z nekaj lastne interpretacije nastala miniaturna verzija srednjeveške hrastoveljske freske.”

Publikacija Netopirji in stavbe kulturne dediščine je v elektronski različici na voljo brezplačno:
-    na spletnem mestu natura2000.si
-    na spletnem mestu ckff.si
 

netopir v zvoniku

Mali podkovnjak ob preletni odprtini (foto: Matej Vranič). 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava