Skip to main content

Javnomnenjska raziskava: Večji delež tistih, ki bolje poznajo Naturo 2000

V projektu LIFE-IP NATURA SI je Zavod Štirna v sodelovanju z raziskovalno agencijo Parsifal SC izvedel drugo javnomnenjsko raziskavo o odnosu javnosti do Nature 2000 v Sloveniji. Prva je potekala v letu 2019. Javnomnenjsko raziskavo je raziskovalna agencija izvedla na primerljivem vzorcu s predhodno. Statistično značilno se je povečal delež tistih, ki so že slišali za Naturo 2000 in ki menijo, da pomeni Natura 2000 zavarovana območja narave.

Metodologija javnomnenjske raziskave o Naturi 2000

Javnomnenjsko raziskavo o odnosu javnosti do Nature 2000 je izvedla agencija ParsifalSC med 19. 9. in 28. 9. 2022 na populaciji polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije z realiziranim vzorcem 1.004 anketirancev. Raziskava je kvantitativnega tipa, zbiranje podatkov zanjo pa temelji na telefonskem anketiranju prek mobilnih telefonov, ki je avtomatizirano po načelih CATI (Computer Aided Telephone Interviews).

Demografski podatki o anketirancih

Med 1.004 anketiranci je 50,6 % žensk in 49,4 % moških. Povprečna starost znaša 52,5 let (standardni odklon je 15,8). 46,3 % anketirancev je starih 55 in več let, 35,2 % je starih med 35 in 54 let ter 18,5 % anketirancev je starih med 18 in 34 let. Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,0 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,2 %), 21,2 % anketirancev ima poklicno šolo in 17,6 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,5 %), sledi mesto (28,5 %) in manjši kraj (16,0  %). Manjši delež (22,1 %) anketirancev kmetuje. Lastnikov gozdov je 26,7 % anketirancev.

Celotno poročilo javnomnenjske raziskave za leto 2022 najdete na tej povezavi.

Celotno poročilo javnomnenjske raziskave za leto 2019 najdete na tej povezavi

  

Infografiko Slovensko javno mnenje o Naturi 2000 v letu 2022 v pdf formatu najdete na tej povezavi.

Poznavanje Nature 2000

Za Naturo 2000 je že slišalo 68 % anketirancev, kar je za 4,3 % več kot v javnomnenjski raziskavi pred dvemi leti. 29,8 % anketirancev še ni slišalo za Naturo 2000, kar je za 4,2 % manj kot v letu 2019. 

Največ (43,8 %) anketirancev meni, da Natura 2000 pomeni, zavarovana območja narave, torej živali in rastlin, sledi družbena zaveza, kako bomo varovali naravo (23,9 %) in zavarovana območja narave v katerih so prepovedane vse dejavnosti (13,5 %). V primerjavi z letom 2019 se je za 4,3 % povečal delež tistih, ki menijo, da Natura 2000 pomeni zavarovana območja narave.

V bližini 41,1 % anketirancev se nahaja območje Nature 2000, v bližini  46,6 % anketirancev se Natura 2000 ne nahaja, ostali (12,4 %) ne vedo, ali se v njihovi bližini nahaja območje z Naturo 2000. V raziskavi leta 2019 je 38,4 % anketirancev odgovorilo, da se njihovi bližini nahaja območje Nature 2000, 42,6 % pa da se ne nahaja. Za 6,3 % se je zmanjšal delež tistih,  ki so odgovorili, da ne vedo, ali se v njihovi bližini nahaja območje Nature 2000.

Mnenje o Naturi 2000

Skoraj vsi (96,6 %) anketiranci se strinjajo s trditvijo, da je Natura 2000 varstvo narave. 76,5 % anketirancev bi bilo ponosnih, če bi živeli v območju Natura 2000. S trditvijo, če imaš gozd ali kmetuješ v Naturi 2000, lahko dobiš subvencije, se strinja 62,4 % anketirancev. V primerjavi z letom 2019 je ta delež anketirancev višji za 3,9 %. Da Natura 2000 omejuje gospodarjenje z gozdovi meni 67,8 % anketirancev. V primerjavi z letom 2019 ni statistično značilne razlike. 

Natura 2000 omejuje kmetijstvo, takšnega mnenja je 66,3 % anketirancev. Da so v Naturi 2000 dovoljene različne dejavnosti meni 48,0 % anketirancev. V primerjavi z letom 2019 ni statistično značilnih razlik. 

Vpliv različnih dejavnosti na naravo

Polovica anketirancev meni, da na naravo v Sloveniji pozitivno vplivajo naslednje dejavnosti:

  • urejanje voda v Sloveniji (61,8 %) / leto 2019: 57,8 %
  • gozdarstvo v Sloveniji (64,1 %) / leto 2019: 57,5 %
  • kmetijstvo v Sloveniji (49,4 %) / leto 2019: 44,4 %

V primerjavi z letom 2019 se je povečal delež tistih, ki menijo, da pozitivno vpliva na naravo gozdarstvo za 6,6 %, urejanje voda za 4 % in kmetijstvo 5 %. V primerjavi z letom 2019 se je za 7 % zmanjšal delež tistih, ki menijo, da urejanje voda in gozdarstvo negativno vplivata na naravo. Pri kmetijstvu se je ta delež zmanjšal za 8 %.

Polovica anketirancev meni, da na naravo v Sloveniji negativno vplivajo dejavnosti kot so: 

  • gradnja v Sloveniji (78,2 %) / leto 2019: 76,7 %
  • gospodarski razvoj v Sloveniji (53,2 %) / leto 2019: 60,5 %
  • turizem v Sloveniji (48,8 %) / leto 2019: 44,7 %.

V primerjavi z letom 2019 se je statistično značilno zmanjšal delež tistih, ki menijo, da gospodarski razvoj negativno vpliva na naravo za 7,3 % in za 4,1 % se je povečal delež tistih, ki menijo, da turizem negativno vpliva na naravo.

Varovanje narave v Sloveniji

Vsaj polovica anketirancev meni, da v Sloveniji premalo varujemo vode (61,8 %), travniške cvetlice (54,9 %) in gozdove (50,0 %). Izstopa mnenje, da v Sloveniji preveč varujemo velike zveri (41,1 %). 

V primerjavi z letom 2019 je delež tistih, ki menijo, da premalo varujemo naravo zmanjšal pri vseh kategorijah od 3 do 10,3 %. Za 7 % se je zmanjšal delež tistih, ki menijo, da varujemo metulje in hrošče ravno prav in za 4 % povečal delež tistih, ki menijo, da jih varujemo premalo. Za mokrišča oziroma barja se je zmanjšal delež anketirancev, ki menijo, da jih premalo varujemo za 7 %, za enako se je povečal delež tistih, ki menijo, da jih varujemo ravno prav. Za 7 % se je zmanjšal delež tistih, ki menijo, da premalo varujemo gozdove in za 5 % povečal delež tistih, ki menijo, da gozdove varujemo ravno prav. Pri vodah se je delež tistih, ki menijo, da vode premalo varujemo zmanjšal za 9,6 % in povečal delež tistih, ki menijo, da jih varujemo ravno prav, za 8 %.

Lastna angažiranost za varovanje narave

Velika večina anketirancev bi bila pripravljena za varovanje narave prilagoditi gnojenje (88,3 %), sledi odstranjevanje tujerodnih vrst (84,7 %), izogibanje določenih območij, ker so tam mirne cone za divje živali (82,0 %), prilagoditev košnje travnika samo na določeno obdobje (78,9 %), odpovedati se sečnji v delu gozda ali določenih dreves (78,0 %) in postavitev ograje za varovanje pred divjimi živalmi (77,3 %). Več kot polovica anketirancev (53,5%) ne bi bila pripravljena pustiti, da se razlije potok oziroma poplavi njihovo parcelo.

V primerjavi z letom 2019 se je za 7,8 % zmanjšal delež tistih, ki bi se bili pripravljeni za varovanje narave izogniti določenim območjem, ker so tam mirne cone za divje živali, in za 3,9 % tistih, ki bi se bili pripravljeni odpovedati sečnji v delu gozda ali določenih dreves. Za 4,2 % je manjši delež tistih, ki bi bili pripravljeni pustiti, da se razlije oziroma poplavi potok na njihovi parceli. 

Največ anketirancev skrbi za varovanje narave tako, da ločuje in reciklira odpadke ali ima kompost (42,6 %), sledi ekološko kmetovanje (uporablja ekološko škropivo, ekološko gnojenje in ostale ekološke prijeme) (13,0 %), tako, da ne onesnažujejo narave (10,3 %) in pazijo na vodne vire in vodo na splošno (9,4 %).

V primerjavi z letom 2019 se je za 7,5 % zmanjšal delež tistih, ki ekološko kmetujejo, in za 4 % tistih, ki menijo, da varujejo naravo tako, da je ne onesnažujejo. 
 

Primerjava glavnih ugotovitev
 

2019    2022    Razlika
Za Naturo 2000 je že slišalo 63,7 % anketirancev.Za Naturo 2000 je že slišalo 68 % anketirancev.4,3%
Največ (39,5 %) anketirancev meni, da Natura 2000 pomeni zavarovana območja narave, torej živali in rastlin.Največ (43,8 %) anketirancev meni, da Natura 2000 pomeni zavarovana območja narave, torej živali in rastlin.4,3%
V bližini 38,4 % anketirancev se nahaja območje Natura 2000.V bližini 41,1 % anketirancev se nahaja območje Natura 2000.2,7%
Skoraj vsi (97,1 %) anketiranci se strinjajo s trditvijo, da je Natura 2000 varstvo narave.Skoraj vsi (96,6 %) anketiranci se strinjajo s trditvijo, da je Natura 2000 varstvo narave.0,5%
79,5 % anketirancev bi bilo ponosnih, če bi živeli v območju Natura 2000.76,5 % anketirancev bi bilo ponosnih, če bi živeli v območju Natura 2000.3%
S trditvijo Če imaš gozd ali kmetuješ v Naturi 2000, lahko dobiš subvencije se strinja 58,5 % anketirancev.S trditvijo Če imaš gozd ali kmetuješ v Naturi 2000, lahko dobiš subvencije se strinja 62,4 % anketirancev.3,9%
Da Natura 2000 omejuje gospodarjenje z gozdovi meni 65,6 % anketirancev.Da Natura 2000 omejuje gospodarjenje z gozdovi meni 67,8 % anketirancev.2,2%
Natura 2000 omejuje kmetijstvo meni 68 % anketirancev.Natura 2000 omejuje kmetijstvo meni 66,3 % anketirancev.1,7 %
Da so v Naturi 2000 dovoljene različne dejavnosti meni 48,7 % anketirancev.Da so v Naturi 2000 dovoljene različne dejavnosti meni 48 % anketirancev.1,7 %

Polovica anketirancev meni, da na naravo v Sloveniji pozitivno vplivajo naslednje dejavnosti:
-    urejanje voda v Sloveniji - 57,8 %
-    gozdarstvo v Sloveniji - 57,5 %
-    kmetijstvo v Sloveniji - 44,4 %

Polovica anketirancev meni, da na naravo v Sloveniji negativno vplivajo naslednje dejavnosti:
-    gradnja v Sloveniji - 76,7 %
-    gospodarski razvoj v Sloveniji - 60,5 %
-    turizem v Sloveniji - 44,7 %

Polovica anketirancev meni, da na naravo v Sloveniji pozitivno vplivajo naslednje dejavnosti:
-    urejanje voda v Sloveniji - 61,8 %
-    gozdarstvo v Sloveniji - 64,1 %
-    kmetijstvo v Sloveniji - 49,4 %

Polovica anketirancev meni, da na naravo v Sloveniji negativno vplivajo naslednje dejavnosti:
-    gradnja v Sloveniji - 78,2 %
-    gospodarski razvoj v Sloveniji - 53,2 %
-    turizem v Sloveniji - 48,8 %

 

4 %
6,6 %
5 %



1,5 %
7,3 %
4,1 %

Več kot polovica anketirancev meni, da v Sloveniji premalo varujemo:
-    vode - 71,4 %
-    travniške cvetlice - 65,2 %
-    gozdove - 57,5 %
-    mokrišča oz. barja - 50,8 %
Preveč varujemo velike zveri - 44,1 %
Vsaj polovica anketirancev meni, da v Sloveniji premalo varujemo:
-    vode - 61,8 %
-    travniške cvetlice - 54,9 %
-    gozdove - 50 %
-    mokrišča oz. barja - 44,6 %
Preveč varujemo velike zveri - 41,1 %


9,6 %
10,3 %
7,5 %
6,2 %
3 %  

22,4 % anketirancev kmetuje.22,1 % anketirancev kmetuje.0,3 % 
Lastnikov gozdov je 30,3 % anketirancev.Lastnikov gozdov je 26,7 % anketirancev.3,6 % 
Velika večina anketirancev bi bila pripravljena za varovanje narave prilagoditi:
-    gnojenje - 85,9 %
-    odstranjevanje tujerodnih vrst - 83,9 %
-    izogibanje določenih območij, ker so tam mirne cone za divje živali - 89,8 %
-    prilagoditev košnje travnika samo na določeno obdobje - 79,4 %
-    odpovedati se sečnji v delu gozda ali določenih dreves - 81,9 %
-    postavitev ograje za varovanje pred divjimi živalmi - 77,7 %
Anketiranci ne bi bili pripravljeni pustiti, da se razlije oz. poplavi potok na njihovi parceli - 57,7 %
Velika večina anketirancev bi bila pripravljena za varovanje narave prilagoditi:
-    gnojenje - 88,3 %
-    odstranjevanje tujerodnih vrst - 84,7 %
-    izogibanje določenih območij, ker so tam mirne cone za divje živali - 82 %
-    prilagoditev košnje travnika samo na določeno obdobje - 78,9 %
-    odpovedati se sečnji v delu gozda ali določenih dreves - 78 %
-    postavitev ograje za varovanje pred divjimi živalmi - 77,3 %
Anketiranci ne bi bili pripravljeni pustiti, da se razlije oz. poplavi potok na njihovi parceli - 53,5 %
 

 

2,4 %
0,8 %

7,8 % 

0,5 %
3,9 %
0,4 %

4,2 %

Največ anketirancev skrbi za varovanje narave tako, da:
-    ločuje in reciklira odpadke ali ima kompost - 45,7 %
-    ekološko kmetuje - 20,5 %
-    ne onesnažujejo narave - 14 %
Največ anketirancev skrbi za varovanje narave tako, 
-    da ločuje in reciklira odpadke ali ima kompost - 42,6 %
-    ekološko kmetuje - 13 %
-    ne osnažujejo narave - 10 %

3,1 % 
7,5 %
4 %

 

Osnovni podatki o javnomnenjski raziskavi:

 20192022
Čas izvedbe   9. 12.-16. 12. 2019 19. 9.-28. 9. 2022
Populacija    Polnoletni prebivalci Slovenije  Polnoletni prebivalci Slovenije
Metoda    Telefonsko anketiranjeTelefonsko anketiranje
Realiziran vzorec  1.007    1.004

 

Demografski podatki anketirancev: 

 20192022  
Spol:
-    ženske
-    moški

51 %
49 %

51 %
49 %
  
Starost
-    18-34 let
-    35-54 let
-    55 let in več

21 %
37 %
42 %

19 %
35 %
46 %
  
Izobrazba
-    osnovna šola in manj
-    poklicna šola
-    srednja šola
-    višja, visoka in več

16 %
24 %
34 %
27 %

18 %
21 %
34 %
27 %
  
Tip naselja:
-    vas ali zaselek
-    manjši kraj
-    mesto

51 %
18 %
31%

56 %
16 %
28 %
  

 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava