Jesenska obnova in vzpostavitev mlak na Ljubljanskem barju

Ljubljansko barje, nekdaj največje in najjužneje ležeče visoko barje v Evropi, je danes osrednji življenjski prostor številnih vrst, ki za svoje razmnoževanje in razvoj potrebujejo stoječo vodo in gosto mrežo odvodnih jarkov. Vendar pa v poletnem času voda hitro odteče, osuševalni jarki pa presahnejo, kar vodi v propad mrestov in paglavcev. Zato so v KPLB od leta 2020 v različnih projektih, kot je npr. LIFE AMPHICON, vzpostavili več kot 130 novih mlak, ki so dovolj globoke, da skozi leto ne presahnejo. Ker se ekološke zahteve različnih vrst dvoživk razlikujejo, so izkopali več različnih tipov mlak. Z ureditvijo novih vodnih površin so izboljšali življenjski prostor za dvoživke ter ostale vrste, npr. želvo močvirsko sklednico in številne vodne nevretenčarje. 

Ker mlake prepuščajo naravnemu razvoju, se nekatere zaraščajo ali zamuljijo. Za povrnitev prvotnega namena so jim v jesenskem času odstranili odvečen mulj in očistili zarast ter jih tako pripravili na pomlad.

Prenos znanja in nadgradnja izkušenj pri izkopih mlak za plavčka

V začetku jeseni so začeli izvajati izkope mlak za plavčke, redko in ogroženo vrsto rjavih žab. Pri načrtovanju in izvedbi mlak so uporabili znanje in številne izkušnje, pridobljene v preteklih letih. Mlake za potrebe plavčka obsegajo večje plitvine za hitro ogrevanje vode spomladi in globlje dele, ki zadržujejo vodo tudi v sušnih obdobjih, kar bo omogočalo uspešen zaključek razvoja njihovih paglavcev. V osrednjem območju razširjenosti plavčka v JZ KPLB načrtujejo še izkop treh novih mlak ter obnovo treh obstoječih mokrišč, ki bodo podprla obstoječo populacijo z dodatnimi in izboljšanimi habitati. 

Več na tej povezavi.

Odrasli osebki plavčkov so rjave barve, posebej prepoznavni pa so v času parjenja, ko se samci za nekaj dni obarvajo intenzivno modro. Žabe so v času parjenja še posebej občutljive, njihova uspešnost razmnoževanja pa je močno odvisna od mirnega okolja. Ker jih močno ogrožajo tudi motnje na mrestiščih, v KPLB zadnja leta najbolj ogrožene lokacije opremijo z opozorilnimi tablami, ki obiskovalce območja odvračajo od dostopanja do najbolj ključnih vodnih habitatov.