Jesenska selitev žerjavov - vsak podatek šteje

V spomladanskem času ponovno več kot 100.000 žerjavov, nekatere jate preletele Alpe več 100 m nad 2000 m vrhovi

Spomladanska selitev 2024 je bila največja od začetka spremljanja selitev. Zabeležili so kar 118.390 žerjavov v 674 jatah s povprečno velikostjo 183 žerjavov. Jeseni 2023 pa so skupaj zabeležili 44.009 žerjavov v 474 jatah, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Povprečna velikost jate je bila dvakrat manjša kot spomladanska (91).

Jesenska selitev se je začela zgodaj, že v začetku septembra, in je trajala do januarja, z viškom v začetku novembra. Največ žerjavov so opazili 5. novembra, 5046 v 66 jatah. Spomladanska selitev pa se je začela že v začetku februarja. Intenzivna selitev je trajala do 18. marca z viškom med 24. in 26. februarjem, ko so zabeležili 62.355 žerjavov v 306 jatah.

Glavnina žerjavov se je kot že v preteklih letih selila čez Slovenijo v smeri SV/V – JZ/Z. V obeh sezonah je več kot 90 % opazovanih jat Slovenijo le preletelo. V jeseni so tako na tleh opazili 29 jat, spomladi pa le 6 - največjo jato, s 600 žerjavi, so opazili jeseni na Cerkniškem polju. Ob spomladanski selitvi je bila povprečna višina opazovanih jat nad tlemi (1002 m) opazno višje kot jeseni (633 m), o zelo visoki višini leta pa pričajo posamezna opazovanja jat nad vršaci naših Alp, kjer so bili žerjavi več sto metrov nad 2000 m vrhovi.

Več o zadnjih dveh selitvenih sezonah žerjavov najdete v tem poročilu.

Ljubiteljska znanost: do največ podatkov o žerjavih s pomočjo številnih prostovoljcev

Podatke o selitvah žerjavov večinoma prispevajo prostovoljci iz cele Slovenije. Ob povečanju populacije žerjavov se povečuje tudi število opazovalcev, ki pošljejo podatke o svojih opazovanjih. Podatke za podrobnejše spremljanje pomladanske selitve 2024 je prispevalo več kot 272 različnih opazovalcev, za jesensko selitev 2023 pa 238 opazovalcev, v obeh primerih je bilo med njimi dobra tretjina novih. Med leti 2000 in 2023 so tako zbrali več kot 6.000 podatkov. Zbrani podatki so omogočili poznavanje razporeditve opazovanj žerjavov, njihove smeri selitve in višanja skupnega števila. Z opazovanji bodo izboljšali tudi znanje, kdaj bodo žerjavi uspešno gnezdili, ali bodo vzpostavili redna počivališča na njihovi selitveni poti, ali bodo pri nas začeli prezimovati.

Žerjavov med selitvijo ni težko opaziti. Selijo se v velikih jatah v V formaciji, ki jo lahko opazimo že od daleč, še prej pa jih slišimo, saj med letom glasno trobijo (prisluhnite trobljenju jate). Na DOPPS vse opazovalce pozivajo, da svoja opažanja žerjavov sporočite Dejanu Bordjanu na: dejan.bordjan@gmail.com. Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. Če je žerjavov veliko, jih lahko fotografirate ali posnamete, kar omogoča natančnejše štetje.

Žerjav (Foto: arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI)